Jugovzhodna Slovenija, po površini naša največja statistična regija, povezuje v enoto štiri pokrajine: deželo suhe robe, deželo kočevskega medveda, deželo cvička in deželo zelenega Jurija.

Njen razvoj omogoča v največji meri industrija (avtomobilska, farmacevtska in druga lahka industrija), in ta je v letu 2011 ustvarila skoraj polovico bruto dodane vrednosti v tej regiji. Po zadnjih dostopnih podatkih, ti se nanašajo na leto 2012, je bilo tukaj 93 % odpadnih voda pred izpustom iz kanalizacijskega sistema prečiščenih; to je bistveno večji delež od deleža za Slovenijo (58 %), hkrati pa manjši kot v prejšnjem letu v tej regiji, ko se pred izpustom iz kanalizacijskega sistema niso prečistili manj kot 3 % odpadnih voda. Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost v tej regiji so v letu 2011 znašali kar 4,3 % BDP te regije. Finančna sredstva za to dejavnost so skoraj v celoti prispevale gospodarske družbe.

Starostna sestava tukajšnjih prebivalcev je bila ugodna, saj je indeks staranja sredi leta 2012 znašal 105,0; to pomeni, da je bilo številčno razmerje med prebivalstvom, starim 65 ali več let, in prebivalstvom, mlajšim od 15 let, v regiji 105 : 100. Neveste so bile v letu 2012 ob sklenitvi zakonske zveze v povprečju najmlajše prav v jugovzhodni Sloveniji (30 let), pa tudi povprečna starost ženinov v tej regiji je bila ena nižjih (33 let).