Naravnogeografsko podobo podravske statistične regije tvorijo gričevja na severovzhodu, subalpsko gozdnato hribovje na zahodu (Pohorje in Kozjak) ter Dravsko-Ptujsko polje ob reki Dravi.

Vodno bogastvo regije se izkorišča za pridobivanje električne energije (veriga hidroelektrarn na Dravi), plodna zemlja pa za kmetijsko dejavnost. Površina kmetijskih zemljišč v uporabi (80.500 ha) je tukaj obsežnejša kot v kateri koli drugi regiji. Tukaj je tudi največ kmetijskih gospodarstev, nekaj več kot 12.300. Regija izstopa tudi po deležu žensk med gospodarji družinskih kmetij; teh je med vsemi gospodarji tukaj več kot tretjina. Po višini prispevka k slovenskemu BDP je bila v letu 2011 na drugem mestu, za osrednjeslovensko; razpoložljivi dohodek na prebivalca te regije pa je bil v letu 2011 eden nižjih pri nas (9.800 EUR); največji delež bruto dodane vrednosti v regiji so ustvarile storitvene dejavnosti.

Stopnja delovne aktivnosti tukajšnjih prebivalcev je bila tudi v letu 2012 ena najnižjih v Sloveniji (53,7-odstotna), stopnja delovne aktivnosti starejših prebivalcev (55–64 let) pa je bila višja od slovenskega povprečja. Stopnja registrirane brezposelnosti se je v letu 2012 sicer nekoliko znižala (za 0,4 odstotne točke), vendar je še vedno ostala višja od državnega povprečja. Indeks delovne migracije za to leto pove, da je število delovno aktivnih prebivalcev, ki so delali v tej regiji, le malo zaostajalo za številom delovno aktivnih prebivalcev, ki so v tej regiji prebivali (96).