To je naša najbolj severovzhodna in najbolj ravninska statistična regija.

Rodovitna prst, celinsko podnebje in raven svet ustvarjajo ugodne razmere predvsem za kmetijstvo, ki je v letu 2011 ustvarilo skoraj 8 % bruto dodane vrednosti. Pomurska regija izstopa predvsem po površini njiv z žitom na prebivalca; v letu 2010 je bila ta trikrat večja kot v spodnjeposavski, ki ji je sledila po vrednosti tega kazalnika. Odročna lega te regije neugodno vpliva na njen gospodarski položaj in življenjske razmere tukajšnjih prebivalcev; to se med drugim odraža v nizkem BDP na prebivalca (ta je v 2011 znašal 11.950 EUR) in najnižjem razpoložljivem dohodku na prebivalca (v 2011 je znašal 9.000 EUR).

Stopnja registrirane brezposelnosti se je tukaj sicer v letu 2012 nekoliko znižala, vendar je še vedno najvišja v državi (za 8,4 odstotne točke višja kot v regiji z najnižjo vrednostjo tega kazalnika). V tej regiji je bilo v letu 2012 začetih največ postopkov zaradi insolventnosti med samostojnimi podjetniki: 3 postopki prisilnih poravnav, stečajev in likvidacij na 1.000 samostojnih podjetnikov. V letu 2012 se je tukaj zgodilo razmeroma malo nezgod pri delu (16 na 1.000 zaposlenih) in nobena od teh ni bila smrtna.

Sicer velja pomurska regija za turistično precej privlačno regijo, saj tu letno prenoči 10 % vseh turistov, ki obiščejo Slovenijo. K njeni turistični prepoznavnosti v veliki meri prispevajo reka Mura, zdraviliški in lovni turizem ter kmečki turizem ob vinskih cestah.