Večina občin v Sloveniji je »bivalnih« občin, le 7 % občin je »izrazito delovnih«

Mobilnost prebivalcev mnogokrat pogojuje njihova zaposlitev ali iskanje zaposlitve. Takšne migracije obravnavamo kot delovne migracije oz. delovne selitve; te so odvisne od stopnje družbene in gospodarske razvitosti, od načina oz. gostote poselitve, od razporejenosti zaposlitvenih središč in navsezadnje tudi od prometne povezanosti med posameznimi kraji. Ali je posamezna občina bolj »delovna« ali bolj »bivalna«, nam pove indeks delovne migracije. To je razmerje med številom delovno aktivnih prebivalcev v občini delovnega mesta (oz. v občini zaposlitve) in številom delovno aktivnih prebivalcev v občini prebivališča pomnoženo s 100. Kazalnik za občino povezuje število delovnih mest s številom zaposlenih oseb glede na prebivališče.

Če je število delovnih mest v posamezni občini vsaj za 16 % večje od števila delovno aktivnih prebivalcev, potem taka občina spada med t. i. »izrazito delovne« občine. V letu 2011 je bilo »izrazito delovnih« 15 občin (tj. okoli 7 % vseh občin).

Zelo visok indeks delovne migracije, z vrednostjo nad 150 (to pomeni več kot 50 % več delovno aktivnih prebivalcev po občini delovnega mesta kot delovno aktivnih prebivalcev po občini bivanja) je imelo naslednjih deset občin: Trzin (indeks 351), Murska Sobota (indeks 197), Šempeter - Vrtojba (indeks 193), Ljubljana (indeks 186), Nazarje (indeks 178), Kidričevo (indeks 171), Lenart (157), Celje (indeks 155) ter Maribor in Zreče (vsaka indeks 151).

Med t. i. »bivalne« občine razvrščamo občine z indeksom delovne migracije pod 95,9. Takih občin je bilo leta 2011 182 oz. 87 % vseh občin. »Izrazito bivalnih« občin, takih z indeksom 35,9 ali manj, v katerih je bilo torej za 64,1 % manj delovno aktivnih prebivalcev po občini delovnega mesta kot delovno aktivnih prebivalcev po občini bivanja, je bilo 36. Najnižji indeks, pod 20, so imele občine Sveti Tomaž (indeks 15), Tabor (indeks 17) in Sveti Andraž v Slovenskih goricah (indeks 18).

Med statističnimi regijami sodi med »izrazito delovne« le osrednjeslovenska regija, in sicer je bilo leta 2011 v tej regiji za 26 % več delovno aktivnih prebivalcev po občini delovnega mesta kot delovno aktivnih prebivalcev po občini bivanja. V ostalih statističnih regijah je bilo razmerje obrnjeno. Zasavska statistična regija sodi glede na indeks delovne migracije med »zmerno bivalne« regije in je hkrati regija, ki je imela največjo razliko med delovno aktivnim prebivalstvom po prebivališču in delovno aktivnem prebivalstvu po delovnem mestu, in sicer 29 %.



Poišči ime ali šifro občine iz karte


Vas zanima, kakšno je bilo v letu 2011 razmerje med številom delovno aktivnih, ki so v občini delali in številom delovno aktivnih, ki so tam prebivali, po spolu?
To razmerje je izraženo z indeksom delovne migracije. Vrednosti teh indeksov za ženske in za moške si lahko ogledate na kartah na spodnjih povezavah.

Indeks delovne migracije za ženske, občine, Slovenija, 2011

Indeks delovne migracije za moške, občine, Slovenija, 2011