Več priseljenih kot odseljenih v 116 občinah, v 93 ravno obratno

Na gibanje števila prebivalcev v državi vplivajo poleg naravnega gibanja tudi meddržavne selitve. Slovenija velja že več kot 50 let (izjema je bila nekaj posameznih let – 1991, 1992 in 1998) za državo priseljevanja. Čeprav se je število prebivalcev vse do leta 1993 povečevalo predvsem zaradi pozitivnega naravnega prirasta, je veljalo za zadnja leta, da se je število prebivalcev v Sloveniji povečevalo predvsem zaradi selitvenega prirasta s tujino. Število v Slovenijo priseljenih oseb je zlasti močno presegalo število oseb, odseljenih iz države v prvih letih po vstopu Slovenije v Evropsko unijo (med leti 2005–2009). V letu 2010 se je ta trend obrnil, vendar je bil že naslednje leto selitveni prirast s tujino ponovno pozitiven; v letu 2011 se je namreč v Slovenijo priselilo 14.083 oseb, odselilo pa se je 12.024 oseb, kar pomeni, da je selitveni prirast s tujino znašal 1,0 prebivalca na 1.000 prebivalcev.

Nekaj več kot polovica vseh občin (116) je imela pozitiven skupni selitveni prirast, kar je bila v večini primerov posledica pozitivnega selitvenega prirasta med občinami. Med občinami, v katere se je v letu 2011 priselilo več prebivalcev, kot pa se jih je iz njih odselilo (in so imele pozitivni skupni selitveni prirast), je bila po številu priseljenih prebivalcev prva občina Hodoš (209,4 na 1.000 prebivalcev); ta je v tem letu pridobila novo bivalno enoto centra starejših, kar je v tako majhni občini močno vplivalo na skupni selitveni prirast. Sledila ji je občina Vipava s skupnim selitvenim prirastom 34,4 prebivalcev na 1.000 prebivalcev, skupni selitveni prirast nad 25 prebivalcev na 1.000 prebivalcev pa so še imele občine Kuzma, Komenda in Žetale. 

93 slovenskih občin je imelo v letu 2011 negativni skupni selitveni prirast; to pomeni, da se je iz občine več prebivalcev odselilo, kot se jih je vanjo priselilo. Najbolj negativen skupni selitveni prirast so imele občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Kostel in Jezersko (vse z negativnim skupnim selitvenim prirastom pod –20 na 1.000 prebivalcev). Sledila jim je občina Bovec s skupnim selitvenim prirastom –19,0 na 1.000 prebivalcev.



Poišči ime ali šifro občine iz karte
Občine z največjim selitvenim prirastom na 1.000 prebivalcev
Ime 
Hodoš 209,4
Vipava   34,4
Kuzma  28,1
Komenda 25,7
Žetale  25,5







Občine z najmanjšim selitvenim prirastom na 1.000 prebivalcev
Ime
Sveti Andraž v Slov. goricah  -31,8
Kostel -29,2
Jezersko -25,8
Bovec -19,0
Ribnica na Pohorju -17,2