Jugovzhodna Slovenija, po površini naša največja statistična regija, povezuje v enoto štiri pokrajine: deželo suhe robe, deželo kočevskega medveda, deželo cvička in deželo zelenega Jurija.

Njen razvoj omogoča v največji meri industrija (avtomobilska, farmacevtska in druga lahka industrija); ta je leta 2010 ustvarila skoraj polovico bruto dodane vrednosti v tej regiji. Po vrednosti vlaganj na prebivalca so bila tukajšnja podjetja, družbe in organizacije z najmanj 20 zaposlenimi v letu 2011 na četrtem mestu v Sloveniji, njihove bruto investicije v nova osnovna sredstva na prebivalca pa ne presegajo državnega povprečja. Pomembno vlogo ima tudi raziskovalno-razvojna dejavnost; v letu 2010 so izdatki zanjo znašali kar 3,9 % BDP te regije. Finančna sredstva za to dejavnost so skoraj v celoti prispevale gospodarske družbe.

Stopnja brezposelnosti v tej regiji je bila nižja od slovenskega povprečja; manj ugodna pa je bila tu izobrazbena struktura brezposelnih (skoraj polovica teh oseb je namreč imela najnižjo stopnjo izobrazbe).

Ugodnejša je starostna sestava tukajšnjih prebivalcev, saj je indeks staranja sredi leta 2011 znašal 103,9; to pomeni, da je bilo številčno razmerje med prebivalstvom, starim 65 ali več let, in prebivalstvom, mlajšim od 15 let, v regiji táko: na 100 mladih 104 starejši prebivalci. Med družinami v tej regiji je bilo v začetku 2011 77 % družin z otroki. Med temi družinami je vsaka deveta imela vsaj tri otroke; tri ali več otrok pa je tukaj rodila petina žensk.