Ta statistična regija leži na severu države, ob avstrijski meji; njeno zemljepisno podobo ustvarjajo gozdnato hribovje in tri rečne doline. Prometno je težko dostopna in slabo povezana s središčem države.

Težka industrija je v preteklosti močno zaznamovala kakovost okolja, zlasti v dolinah. V letu 2010 so največji delež bruto dodane vrednosti v tej regiji ustvarile predelovalne dejavnosti. Za kmetijstvo v tej regiji je značilno to, da so tukajšnja kmetijska gospodarstva največja v državi, tako po površini kmetijskih zemljišč v uporabi kot po številu glav velike živine na kmetijsko gospodarstvo. Z živinorejo se ukvarja več kot 90 % kmetijskih gospodarstev. Gospodarji tukajšnjih kmetij so v povprečju najmlajši (53 let); od gospodarjev kmetij v notranjsko-kraški regiji so mlajši povprečno osem let.

Po povprečni starosti prebivalcev celotne regije se prebivalci koroške zadnja leta uvrščajo takoj za prebivalci notranjsko-kraške. Nasprotno pa je veljalo za sklepanje zakonskih zvez. V koroški regiji je namreč med osebami, starimi 25–64 let, največji delež samskih (nikoli poročenih) oseb. Prav nasprotno velja za notranjsko-kraško regijo: tu je namreč delež poročenih oseb v tej starostni skupini eden največjih v državi.

Koroška regija izstopa tudi po številu družin zunajzakonskih partnerjev: v ta tip družine spada skoraj vsaka peta tukajšnja družina. Tudi delež otrok, rojenih v takem tipu družine, je v tej regiji običajno najvišji; tako je bilo tudi v letu 2011 (73 %).