Naravnogeografsko podobo te statistične regije tvorijo gričevja na severovzhodu, subalpsko gozdnato hribovje (Pohorje in Kozjak) na zahodu ter Dravsko-Ptujsko polje ob reki Dravi.

Vodno bogastvo regije se izkorišča za pridobivanje električne energije (veriga hidroelektrarn na Dravi), plodna zemlja pa za kmetijsko dejavnost. Površina kmetijskih zemljišč v uporabi (80.500 ha) je v podravski regiji obsežnejša kot v drugih regijah; ta regija je prva tudi po številu kmetijskih gospodarstev. Po višini prispevka k slovenskemu BDP je bila v letu 2010 na drugem mestu, za osrednjeslovensko. Največji delež bruto dodane vrednosti v regiji so ustvarile storitvene dejavnosti.

Stopnja delovne aktivnosti prebivalcev te regije je bila tudi v letu 2011 ena najnižjih v Sloveniji (54,7-odstotna), stopnja delovne aktivnosti starejših prebivalcev (55–64 let) pa je bila višja od slovenskega povprečja. Po indeksu delovne migracije za to leto je število delovno aktivnih prebivalcev, ki delajo v regiji, le malo zaostajalo za številom delovno aktivnih prebivalcev, ki v regiji prebivajo (97).

V letu 2011 je bilo v podravski regiji začetih največ postopkov zaradi insolventnosti: na 1.000 gospodarskih družb 21 postopkov prisilnih poravnav, stečajev in likvidacij. Po ocenjenih podatkih je bilo v letu 2011 v tej regiji dograjenih več stanovanj (3 na 1.000 prebivalcev) in izdanih več gradbenih dovoljenj (2,5 na 1.000 prebivalcev) kot povprečno v celotni Sloveniji.