To je najbolj severovzhodna, najbolj ravninska in najbolj kmetijska statistična regija Slovenije. Rodovitna prst, celinsko podnebje in raven svet ustvarjajo ugodne razmere predvsem za poljedelstvo.

Njive v tem delu Slovenije obsegajo več kot 80 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi ali dvakrat več kot v celotni Sloveniji. Odročna lega neugodno vpliva na gospodarski položaj regije in življenjske pogoje tukajšnjih prebivalcev; to se med drugim odraža v nizkem BDP na prebivalca (ta je v 2010 znašal 11.450 EUR) in najnižjem razpoložljivem dohodku na prebivalca (v 2010 je znašal 8.770 EUR).

Čeprav se je v letu 2011 število brezposelnih zmanjšalo samo v pomurski regiji, je bila stopnja registrirane brezposelnosti tukaj še vedno najvišja v državi (za 9 odstotnih točk višja kot v regiji z najnižjo brezposelnostjo). V istem letu se je tukaj spet zmanjšalo število prebivalcev, tudi tokrat zaradi negativnega naravnega prirasta; tudi ta je bil tukaj največji v državi. V tej regiji je bil največji tudi delež trigeneracijskih gospodinjstev; tukaj so v vsakem desetem gospodinjstvu prebivale generacije otrok, staršev in starih staršev.

Sicer velja pomurska regija za turistično zelo privlačno slovensko regijo, saj tu letno prenoči 10 % vseh turistov, ki obiščejo Slovenijo. K njeni turistični prepoznavnosti v veliki meri prispevajo reka Mura, zdraviliški in lovni turizem ter kmečki turizem ob vinskih cestah.