Naravnogeografsko podobo te statistične regije tvorijo gričevja na severovzhodu, subalpsko gozdnato hribovje (Pohorje in Kozjak) na zahodu ter Dravsko-Ptujsko polje ob reki Dravi.

Vodno bogastvo regije se izkorišča za pridobivanje električne energije (veriga hidroelektrarn na Dravi), plodna zemlja pa za kmetijsko dejavnost. Površine kmetijskih zemljišč v uporabi so v podravski regiji (80.500 ha) obsežnejše kot v drugih regijah; ta regija je prva tudi po številu kmetijskih gospodarstev. Po višini prispevka k slovenskemu BDP je bila podravska regija v letu 2009 na drugem mestu, za osrednjeslovensko. Največji delež bruto dodane vrednosti v regiji so ustvarile storitvene dejavnosti.

Stopnja delovne aktivnosti prebivalcev podravske regije je bila v letu 2010 ena najnižjih v Sloveniji (55,5-odstotna), stopnja delovne aktivnosti starejših prebivalcev (55–64 let) pa je bila višja od slovenskega povprečja.

Po številu dokončanih stanovanj na 1.000 prebivalcev je bila podravska regija v letu 2010 na osmem mestu v državi; prevladovale so novogradnje (90 %). V letu 2010 izdana gradbena dovoljenja pa napovedujejo, da se bo tudi tukaj gradilo manj kot v prejšnjih letih; med načrtovanimi stavbami bodo {tiri od petih namenjene za bivanje.