To je najbolj severovzhodna, najbolj ravninska in najbolj kmetijska statistična regija Slovenije. V tej regiji je skoraj tretjina vseh njivskih površin v državi.

Ugodne razmere za poljedelstvo ustvarjajo rodovitna prst, celinsko podnebje in raven svet. Odročna lega neugodno vpliva na gospodarski položaj regije; to se med drugim odraža v nizkem BDP na prebivalca (11.400 EUR leta 2009) in v najvišji stopnji registrirane brezposelnosti v državi (ta je bila leta 2010 za 11 odstotnih točk večja kot v regiji z najnižjo brezposelnostjo).

Slabše gospodarske razmere spremlja tudi neugodno gibanje prebivalstva; v letu 2010 je bil v tej regiji zabeležen največji negativni naravni prirast (ta je v največji meri vplival na upad števila prebivalcev v tej regiji). Ženske iz te regije, ki so v letu 2010 rodile, pa so bile v povprečju najmlajše, in sicer je bila vsaka šesta mlajša od 25 let (v osrednjeslovenski regiji je to veljalo le za vsako deseto, ki je rodila v tem letu). Med prebivalci, ki so umrli v tem letu, pa ni bilo nobenega manj kot leto starega otroka (dojenčka).

Pomurska regija velja za turistično zelo privlačno slovensko regijo, saj tu letno prenoči 10 % vseh turistov, ki obiščejo Slovenijo. K njeni turistični prepoznavnosti v veliki meri prispeva reka Mura, njene naravne danosti pa so primerne zlasti za zdraviliški in lovni turizem ter za kmečki turizem ob vinskih cestah.