Ta regija na jugovzhodu Slovenije, po površini največja slovenska regija, povezuje v enoto štiri pokrajine: deželo suhe robe, deželo kočevskega medveda, deželo cvička in deželo zelenega Jurija.

Njen razvoj omogoča v največji meri industrija (avtomobilska, farmacevtska in druga lahka industrija); ta je leta 2008 ustvarila skoraj polovico bruto dodane vrednosti v tej regiji. Po vrednosti vlaganj na prebivalca so tukajšnja podjetja, družbe in organizacije z 20 in več zaposlenimi na tretjem mestu v Sloveniji, čeprav njihove bruto investicije v nova osnovna sredstva na prebivalca ne presegajo državnega povprečja. Pomembno vlogo ima tudi raziskovalno-razvojna dejavnost; v letu 2008 so izdatki zanjo znašali kar 3,2 % BDP te regije. Finančna sredstva za to dejavnost so skoraj v celoti prispevale gospodarske družbe.

Stopnja brezposelnosti v tej regiji je bila nižja od slovenskega povprečja; manj ugodna pa je bila tu izobrazbena struktura brezposelnih (več kot dve petini teh oseb sta namreč imeli najnižjo stopnjo izobrazbe).

Znatno ugodnejši so prebivalstveni kazalniki. V letu 2009 je bila regija po prirastu prebivalcev na četrtem mestu v državi, k rasti števila prebivalcev pa je prispevalo predvsem priseljevanje. Delež mladih (0–14 let) je bil tu glede na preostale regije še vedno med največjimi, vendar je bil že manjši od deleža oseb v starosti 65 let ali več (15,6 %). Kljub temu je povprečna starost prebivalcev jugovzhodne Slovenije najnižja v državi (leta 2009 je bila za več kot 2 leti nižja od povprečne starosti prebivalcev v obalno-kraški regiji).