Regija leži na severu države, ob avstrijski meji; njeno zemljepisno podobo ustvarjajo gozdnato hribovje in tri rečne doline. Prometno je težko dostopna in slabo povezana s središčem države.

Težka industrija je v preteklosti močno zaznamovala kakovost okolja, zlasti v dolinah. Predelovalne dejavnosti in rudarstvo so v letu 2008 ustvarile največji delež bruto dodane vrednosti v regiji. Gospodarsko pomembno pa je tukaj tudi kmetijstvo, saj je po povprečni ekonomski velikosti kmetijskih gospodarstev ta regija prva, po površini kmetijskih zemljišč v uporabi in po številu glav velike živine na kmetijsko gospodarstvo pa se uvršča nad slovensko povprečje. Poleg naštetega velja za koroška kmetijska gospodarstva tudi to, da gospodarijo s povprečno največjimi gozdnimi površinami.

Prebivalstvo te regije je po povprečni starosti mlajše od prebivalstva večine slovenskih regij. Delež prebivalcev, starih 65 ali več let, je tu med najnižjimi v Sloveniji, zato je starostna struktura prebivalcev razmeroma ugodna. Indeks staranja, ki opisuje številčno razmerje med prebivalstvom, starim 65 ali več let, ter prebivalstvom, mlajšim od 15 let, je v koroški regiji v letu 2009 znašal 112,2; to pomeni, da je bilo na 100 mladih 112 starejših prebivalcev.

Koeficient sklenjenih zakonskih zvez je v tej regiji že tradicionalno nižji od državnega povprečja; delež otrok, ki se rodijo v zunajzakonski skupnosti, pa je v tej regiji običajno najvišji (v letu 2009 je bilo sedem od desetih živorojenih otrok rojenih v zunajzakonski skupnosti).