Naravnogeografsko podobo te regije tvorijo gričevja na severovzhodu, subalpsko gozdnato hribovje (Pohorje in Kozjak) na zahodu ter Dravsko-Ptujsko polje ob reki Dravi. Vodno bogastvo regije se izkorišča za pridobivanje električne energije (veriga hidroelektrarn na Dravi), plodna zemlja pa za kmetijsko dejavnost. Površine kmetijskih zemljišč v uporabi so v podravski regiji (82.000 ha) obsežnejše kot v preostalih regijah, vodilna pa je ta regija tudi po številu kmetijskih gospodarstev.

Po višini prispevka k slovenskemu BDP je bila ta regija v letu 2008 na drugem mestu, za osrednjeslovensko. Največji delež bruto dodane vrednosti v regiji so ustvarile storitvene dejavnosti.

V letu 2009 je bila stopnja delovne aktivnosti prebivalcev te regije med najnižjimi v Sloveniji (57,2-odstotna), stopnja delovne aktivnosti starejših prebivalcev (55–64 let) pa je bila višja od slovenskega povprečja.

Po številu dokončanih stanovanj na 1.000 prebivalcev je bila ta regija v letu 2009 na petem mestu v državi; prevladovale so novogradnje (93,0 %). V letu 2009 izdana gradbena dovoljenja pa tudi v tej regiji napovedujejo manj gradenj kot v prejšnjih letih; med načrtovanimi stavbami bodo štiri od petih namenjene za bivanje.