Goriška regija leži na zahodu države, ob italijanski meji. Julijske Alpe, reka Soča in rodovitna Vipavska dolina so najbolj prepoznavne naravnogeografske značilnosti regije.

Čeprav je ta regija ustvarila leta 2008 manj kot 6 % slovenskega BDP, je bila po ustvarjenem BDP na prebivalca na tretjem mestu v državi.

V letu 2009 je bilo brez zaposlitve 7,1 % tukajšnjih aktivnih prebivalcev, delež delovno aktivnih med starejšimi prebivalci (55–64 let) pa je bil tukaj nadpovprečno visok. Četudi so bile plače zaposlenih v podjetjih na tretjem mestu v državi, so bile nižje od slovenskega povprečja. Leta 2009 je bilo med tukajšnjimi zaposlenimi zabeleženih največ bolniških odsotnosti na 100 zaposlenih, in sicer 117, a so bile odsotnosti zaposlenih v povprečju kratkotrajne. Ta regija je izstopala tudi po številu upravičencev do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva in – poleg koroške in gorenjske regije – tudi po številu očetov, ki so izrabili pravico do očetovskega dopusta in nadomestila.

Ker prebivalci goriške regije dočakajo v povprečju najvišjo starost med Slovenci, je tudi delež prebivalcev v starosti 65 let in več tukaj največji v državi (leta 2009 je znašal že 18,1 %); v letu 2009 jih je bilo v tej starostni skupini kar za 34 % več kot v starostni skupini 0– 14 let. To se je odražalo v enem najvišjih indeksov staranja v Sloveniji in hkrati v največjem številu starostno odvisnih prebivalcev glede na druge regije (46 na 100 delovno sposobnih oseb).