To je najbolj severovzhodna, ravninska in kmetijska regija Slovenije. Rodovitna prst, celinsko podnebje in raven svet ustvarjajo ugodne razmere predvsem za poljedelstvo in mešano rastlinsko pridelavo, zato je to prevladujoča dejavnost tukajšnjih kmetijskih gospodarstev. Njivske površine v tem delu Slovenije obsegajo več kot tri četrtine vseh kmetijskih zemljišč v uporabi oziroma so dvakrat večje od slovenskega povprečja.

Odročna lega in slabe prometne povezave neugodno vplivajo na gospodarski položaj regije; ta se med drugim odraža v nizkem BDP na prebivalca (12.000 EUR leta 2008) in v najvišji stopnji registrirane brezposelnosti v državi (ta je bila leta 2009 dvakrat večja kot v regiji z najnižjo brezposelnostjo).

Slabše gospodarske razmere spremlja tudi neugodno gibanje prebivalstva. V letu 2009 je bil v tej regiji zabeležen največji negativni (skupni) prirast oz. največji upad prebivalstva. Upadanje števila prebivalcev je v veliki meri posledica nizke rodnosti in visoke umrljivosti, pa tudi odseljevanja v druge slovenske regije. V letu 2009 je bil v tej regiji največji tudi delež t. i. prezgodnjih smrti, in sicer je bil med umrlimi v tem letu vsak četrti star manj kot 65 let. Pomurska regija velja za turistično zelo privlačno slovensko regijo, saj tu letno prenoči 10 % vseh turistov, ki obiščejo Slovenijo. Turistično prepoznavna je ta regija v veliki meri po reki Muri, naravne danosti pa so primerne zlasti za zdraviliški in lovni turizem ter za kmečki turizem ob vinskih cestah.