Ta regija je skoraj v celoti alpska in deloma zaščitena kot narodni park. Njena značilnost so visoke gore, med katerimi je najvišji Triglav, ki velja za simbol slovenstva.

Razgiban relief in podnebje sta dobra osnova za turistično dejavnost. Gorenjska regija je v letu 2008 ustvarila 17 % vseh turističnih prenočitev v državi; večinoma so bile to prenočitve gostov iz tujine (okoli 80 %). Po številu ležišč na 1.000 prebivalcev je bila druga med vsemi regijami, čeprav jih je imela več kot pol manj od vodilne obalno-kraške regije.

Kmetijska dejavnost v tej regiji gospodarsko sicer ni najpomembnejša, kljub temu pa tukajšnja kmetijska gospodarstva sodijo med večja v državi, tako po povprečni površini kmetijskih zemljišč v uporabi kot tudi po številu glav velike živine na kmetijsko gospodarstvo. Gonilna sila te regije so predelovalne dejavnosti (v letu 2007 so ustvarile tretjino bruto dodane vrednosti v tej regiji).

Prebivalstveni kazalniki so ugodni. Z vidika naravnega prirasta se je gorenjska regija v letu 2008 uvrstila med tri regije, v katerih je bila rodnost višja od državnega povprečja, ter med štiri, v katerih je bila stopnja umrljivosti nižja od državnega povprečja. Delež mladega prebivalstva je bil med najvišjimi v državi (15 %), a je že zaostajal za deležem starejšega prebivalstva (16,4 %).

Tukajšnje osnovne šole spadajo po številu učencev med večje v državi; eno osnovno šolo je v letu 2008 obiskovalo povprečno okoli 240 otrok. Študentov na 1.000 prebivalcev je bilo tu 12 več kot na primer v pomurski regiji, tj. regiji z najmanjšim številom študentov na 1.000 prebivalcev v državi.