Regija Posavskega hribovja je po površini (264 km2 ) in številu prebivalcev najmanjša slovenska regija, hkrati pa je druga najgosteje naseljena regija v državi.

Naravnogeografske danosti ustvarjajo razmere za njeno tradicionalno usmerjenost v industrijo; tretjino bruto dodane vrednosti tako še vedno ustvarijo dejavnosti, ki se po SKD uvrščajo v področji dejavnosti rudarstvo in predelovalna dejavnost. Ker te dejavnosti močno obremenjujejo okolje, namenja ta regija velik del sredstev za investicije v varstvo okolja; v letu 2007 jih je namenila za ta namen največ med vsemi regijami.

V letu 2008 je izstopala kot edina regija z nižjim naravnim prirastom glede na predhodno leto; negativni naravni prirast je spremljalo priseljevanje, zato se število prebivalcev ni bistveno spremenilo. Sklenitev zakonskih zvez na 1.000 prebivalcev je bilo tu v letu 2008 najmanj; mladoporočenci pa so bili tu mlajši kot v drugih regijah.

Po stopnji registrirane brezposelnosti je bila ta regija v letu 2008 med prvimi tremi regijami v državi. Brezposelnost je bila tu skoraj dvakrat večja kot v regiji z najnižjo brezposelnostjo. Znaten delež prebivalcev se je zaradi pomanjkanja delovnih mest vozil na delo v druge regije.

Po podatkih o stanovanjih razpolaga zasavska regija z najmanjšimi stanovanji, in sicer tako po površini kot po številu sob. Po številu dokončanih stanovanj na 1.000 prebivalcev je v letu 2008 zaostajala za preostalimi regijami, saj v tem letu ni bilo v celoti dokončano niti eno stanovanje.