Regija leži na severu države, ob avstrijski meji; njeno zemljepisno podobo ustvarjajo gozdnato hribovje in tri rečne doline. Prometno je težko dostopna in slabo povezana s središčem države.

Težka industrija je v preteklosti močno zaznamovala kakovost okolja, zlasti v dolinah. Predelovalne dejavnosti in rudarstvo so v letu 2007 ustvarile največji delež bruto dodane vrednosti v regiji.

Da je tukaj pomembno tudi kmetijstvo, pričajo podatki o največji povprečni ekonomski velikosti kmetijskih gospodarstev in tudi o nadpovprečni površini kmetijskih zemljišč v uporabi ter o nadpovprečnem številu glav velike živine na kmetijsko gospodarstvo. Kmetovanje pomeni glavni ali edini vir preživetja za četrtino oseb, ki živijo na tukajšnjih družinskih kmetijah. Tudi odstotek družinskih kmetij, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi, je v koroški regiji eden višjih v primerjavi z drugimi regijami.

Prebivalstvo te regije se v primerjavi s prebivalstvom večine regij stara počasneje, saj je delež prebivalcev, starih 65 let in več tu med najnižjimi v Sloveniji. Indeks staranja, ki opisuje razmerje med prebivalstvom, starim 65 let in več, ter prebivalstvom, mlajšim od 15 let, je v koroški regiji v letu 2008 znašal 110,9; to pomeni, da je bilo na 100 mladih okrog 111 starejših prebivalcev. Med novorojenci, rojenimi v letu 2008, sta se dve tretjini rodili zunaj zakonske zveze, to je največ med regijami, najmanj pa je bilo takih, ki so se rodili kot prvorojenci.