Naravnogeografsko podobo te regije tvorijo gričevja na severovzhodu, subalpsko gozdnato hribovje (Pohorje in Kozjak) na zahodu ter Dravsko-Ptujsko polje ob reki Dravi.

Vodno bogastvo regije se izkorišča za pridobivanje električne energije (veriga hidroelektrarn na Dravi), plodna zemlja pa za kmetijsko dejavnost. Površine kmetijskih zemljišč v uporabi so v podravski regiji (82.000 ha) obsežnejše kot v preostalih regijah, vodilna pa je ta regija tudi po številu kmetijskih gospodarstev.

Po višini prispevka k slovenskemu BDP je bila ta regija v letu 2007 na drugem mestu, za osrednjeslovensko. Največji delež bruto dodane vrednosti v regiji so ustvarile storitvene dejavnosti. V letu 2008 je bila stopnja delovne aktivnosti prebivalcev med najnižjimi v Sloveniji in je znašala 59,2 %, stopnja delovne aktivnosti starejših prebivalcev (55–64 let) pa je bila višja od slovenskega povprečja.

Po podatkih o številu dokončanih stanovanj na 1.000 prebivalcev v letu 2008 je bila ta regija na tretjem mestu v državi, prevladovale pa so novogradnje (94,6 %). Na podlagi izdanih gradbenih dovoljenj v letu 2008 je bilo ocenjeno, da je v tej regiji novogradnjam namenjenih največ površin na km2 površine regije (106,6 m2 /km2 ), to je skoraj petkrat več kot na primer v jugovzhodni Sloveniji.