Goriška regija leži na zahodu države, ob italijanski meji. Julijske Alpe, reka Soča in rodovitna Vipavska dolina so najbolj prepoznavne naravnogeografske značilnosti regije.

Čeprav je ta regija ustvarila leta 2007 le slabih 6 % slovenskega BDP, je bila po ustvarjenem BDP na prebivalca na tretjem mestu v državi. V letu 2008 je bilo brez zaposlitve le 4,3 % tukajšnjih aktivnih prebivalcev, delež delovno aktivnih med starejšimi prebivalci (55–64 let) pa je bil tukaj nadpovprečno visok. Četudi so bile plače zaposlenih v podjetjih na tretjem mestu v državi, so bile nižje od slovenskega povprečja.

Leta 2008 je bilo med tukajšnjimi zaposlenimi zabeleženih največ primerov bolniških izostankov na 100 zaposlenih, in sicer 112. Bolniški izostanki pa so bili tu v povprečju najbolj kratkotrajni, tako da je bil delež izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega tu najnižji (3,6 %). V tej regiji je bilo največ upravičencev do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, hkrati pa najmanj prejemnikov denarne socialne pomoči.

Ker prebivalci goriške regije dočakajo v povprečju najvišjo starost med Slovenci, je tudi delež prebivalcev v starosti 65 let in več tukaj največji v državi (leta 2008 je znašal že 18,4 %); v letu 2008 jih je bilo v tej starostni skupini kar za 36 % več kot v starostni skupini 0–14 let. To se je odražalo v enem najvišjih indeksov staranja v Sloveniji in hkrati v največjem številu starostno odvisnih prebivalcev glede na druge regije (47 na 100 delovno sposobnih oseb).