To je najbolj severovzhodna, ravninska in kmetijska regija Slovenije.

Rodovitna prst, celinsko podnebje in raven svet ustvarjajo ugodne razmere predvsem za poljedelstvo in mešano rastlinsko pridelavo, zato je to prevladujoča dejavnost tukajšnjih kmetijskih gospodarstev. Njivske površine v tem delu Slovenije obsegajo več kot tri četrtine vseh kmetijskih zemljišč v uporabi oziroma so dvakrat večje od slovenskega povprečja.

Odročna lega in slabe prometne povezave neugodno vplivajo na gospodarski položaj regije; ta se med drugim odraža v nizkem BDP na prebivalca (11.160 EUR leta 2007) in v najvišji stopnji registrirane brezposelnosti v državi (ta je bila leta 2008 skoraj dvakrat višja od slovenskega povprečja). Slabše gospodarske razmere spremlja tudi neugodno gibanje prebivalstva.

V letu 2008 je bila v tej regiji zabeležena najvišja negativna letna stopnja rasti prebivalstva, –4,0 ‰. Upadanje števila prebivalcev je v veliki meri posledica visoke umrljivosti in nizke rodnosti. Po podatkih o celotni stopnji rodnosti so ženske v tej regiji, stare 15–49 let, rodile v letu 2008 v povprečju najmanj otrok (1,27 otroka). K zmanjševanju števila prebivalcev je močno prispevalo tudi odseljevanje v druge slovenske regije.

Naravne danosti so primerne za zdraviliški in lovni turizem ter kmečki turizem ob vinskih cestah, k turistični prepoznavnosti regije pa prispeva tudi reka Mura. Letno prenoči v tej regiji skoraj 10 % vseh turistov, ki obiščejo Slovenijo.