DEMOGRAFSKI KAZALNIKI IN NAČINI NJIHOVEGA IZRAČUNAVANJA

Navajamo pojasnila z definicijami za tiste kazalnike, katerih vrednosti so objavljene v tej publikaciji. Urejena so po poglavjih, v katera so razvrščene tabele.

2. ŠTEVILO IN GIBANJE PREBIVALSTVA

Naravni prirast je razlika med številom živorojenih otrok in številom umrlih na določenem območju v koledarskem letu:

NP = naravni prirast
N = število živorojenih
M = število umrlih

Naravni prirast na 1000 prebivalcev je razmerje med naravnim prirastom v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000:

np = naravni prirast na 1000 prebivalcev
NP = naravni prirast
P_(30.6.) = število prebivalstva 30. junija

Skupni prirast je seštevek naravnega in selitvenega prirasta na določenem območju v koledarskem letu:

SKP = NP+SP

SKP = skupni prirast
NP = naravni prirast
SP = selitveni prirast

Skupni prirast na 1000 prebivalcev je razmerje med skupnim prirastom v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000:

skp = skupni prirast na 1000 prebivalcev
SKP = skupni prirast
P_(30.6.) = število prebivalstva 30. junija

3. PREBIVALSTVO PO STAROSTI IN SPOLU

Povprečna starost oseb ob določenih dogodkih oziroma časovnih presekih je tehtana aritmetična sredina starosti določene skupine prebivalstva. Izračunavamo jo iz absolutnih podatkov. Pri izračunu upoštevamo kot uteži sredine starostnih razredov.

 Izračun povprečne starosti prebivalstva iz podatkov po letih starosti:

 = povprečna starost prebivalstva
x = starost
P_x = število prebivalcev, starih x let

Izračun povprečne starosti prebivalstva iz podatkov po petletnih starostnih skupinah:

 = povprečna starost prebivalstva
x = spodnja meja vsake petletne starostne skupine
₅P_x = število prebivalcev, starih od x let do (x+5) let

Indeks staranja je razmerje med starim prebivalstvom (starim 65 let in več) in mladim prebivalstvom (starim od 0–14 let), pomnoženo s 100:

K_s = indeks staranja
P₍₆₅₊₎ = prebivalstvo, staro 65 let in več
P_(0-14) = prebivalstvo, staro 0–14 let

4. ROJSTVA

Živorojeni na 1000 prebivalcev je razmerje med številom živorojenih otrok v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta, pomnoženo s 1000:

n = živorojeni na 1000 prebivalcev
N = število živorojenih
P_(30.6.) = število prebivalstva 30. junija

Celotna stopnja rodnosti je povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi (15–49 let) v koledarskem letu.

Izračunamo jo tako, da seštejemo vse vrednosti starostnospecifičnih stopenj splošne rodnosti v koledarskem letu.

Izračun celotne rodnosti iz podatkov po letih starosti:

F = celotna stopnja rodnosti
f_x = starostnospecifična stopnja splošne rodnosti v starosti x let

Splošna stopnja splošne rodnosti je razmerje med številom živorojenih v koledarskem letu in številom žensk v rodni dobi (15–49 let) sredi istega leta, pomnoženo s 1000:

f = splošna stopnja splošne rodnosti
N = število živorojenih
P_{f, (15–49), (30.6.)} = število žensk v rodni dobi 30. junija

Starostnospecifična stopnja splošne rodnosti je razmerje med številom živorojenih otrok, ki so jih rodile v koledarskem letu matere določene starosti, in številom žensk te starosti sredi istega leta, pomnoženo s 1000.

Izračun starostnospecifične stopnje splošne rodnosti iz podatkov za živorojene otroke po letih starosti mater in podatkov po letih starosti žensk:

f_x = starostnospecifična stopnja splošne rodnosti
N_x = število živorojenih otrok, ki so jih rodile matere, stare x let
P_{f, x, (30.6.)} = število žensk, starih x let, 30. junija

Bruto stopnja obnavljanja prebivalstva za koledarsko leto pomeni povprečno število živorojenih deklic, ki bi jih rodila generacija žensk v svoji rodni dobi (15–49 let), če bi bile njihove starostnospecifične stopnje rodnosti enake kot v opazovanem letu.

Izračun iz podatkov za živorojene deklice po letih starosti mater in podatkov po letih starosti žensk:

R = bruto stopnja obnavljanja prebivalstva
N_{f, x} = število živorojenih deklic, ki so jih rodile matere, stare x let
P_{f, x} = število žensk v rodni dobi, starih x let

Neto stopnja obnavljanja prebivalstva za koledarsko leto pomeni povprečno število živorojenih deklic, ki bi jih rodila generacija žensk v svoji rodni dobi (15–49 let), če bi bile njihove starostnospecifične stopnje rodnosti in umrljivosti enake kot v opazovanem letu.

Izračun iz podatkov za živorojene deklice po letih starosti mater in podatkov po letih starosti žensk:

R₀ = neto stopnja obnavljanja prebivalstva
N_{f, x} = število živorojenih deklic, ki so jih rodile matere, stare x let
P_{f, x} = število žensk v rodni dobi, starih x let
l _{f, x} = tablično število živih žensk, starih x let

Starostnospecifična stopnja dovoljene splavnosti je razmerje med številom dovoljenih splavov žensk določene starosti in številom žensk iste starosti sredi istega leta, pomnoženo s 1000.

Izračun starostnospecifične stopnje dovoljene splavnosti iz podatkov po letnih starostnih skupinah:

dss_x = starostnospecifična stopnja dovoljene splavnosti
DS_x = število dovoljenih splavov žensk, starih od x let

P_{f, x, (30.6.)} = število žensk, starih x let, 30. junija

Dovoljena splavnost na 1000 žensk v rodni dobi (15–49 let) je za koledarsko leto razmerje med številom dovoljenih splavov in številom žensk v rodni dobi (15–49 let) sredi istega leta, pomnoženo s 1000:

ds = dovoljena splavnost na 1000 žensk v rodni dobi
DS = število dovoljenih splavov
P_{f, (15-49), (30. 6.)} = število žensk v rodni dobi, 30. junija

Popvrečna starost matere (glej 3. Prebivalstvo po starosti in spolu).

5. SKLENITVE ZAKONSKIH ZVEZ

Sklenitve zakonskih zvez na 1000 prebivalcev je razmerje med številom sklenitev zakonskih zvez v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta, pomnoženo s 1000:

z = sklenitve zakonskih zvez na 1000 prebivalcev
Z = število sklenitev zakonskih zvez
P_(30.6.) = število prebivalstva 30. junija

Starostnospecifična stopnja poročnosti je razmerje med številom sklenitev zakonskih zvez v določeni starosti ženina in neveste in številom prebivalstva enake starosti v koledarskem letu, pomnoženo s 1000. Izračunavamo jo za vsak spol posebej.

Izračun starostnospecifične stopnje poročnosti iz podatkov po letih starosti ženina, neveste in podatkov o številu prebivalstva enake starosti:

z_{m, x;} z_{f, x} = starostnospecifična stopnja poročnosti
Z_m,x; Z_f,x   = število sklenitev zakonskih zvez
P_{m,x (30.6.),}  P_f,_{x (30.6.)}   = število moških oziroma žensk, starih x let, 30. junija

Starostnospecifična stopnja prve poročnosti žensk  je razmerje med številom žensk, ki so prvič sklenile zakonsko zvezo v določeni starosti, in številom žensk enake starosti v koledarskem letu pomnoženo s 1000.

Izračun starostnospecifične stopnje prve poročnosti žensk iz podatkov po letih starosti žensk, ki so prvič sklenile zakonsko zvezo, in podatkov o številu žensk enake starosti:

z_p,x = starostnospecifična stopnja prve poročnosti žensk
Z_p,x   = število prvih sklenitev zakonske zveze žensk, starih x let                   
P_f,x(30.6.) = število žensk starih x let,  30. junija

Celotna stopnja prve poročnosti žensk je povprečno število prvih sklenitev zakonskih zvez na eno žensko v starosti 15–49 let v koledarskem letu.

Izračunamo jo tako, da seštejemo vse starostnospecifične stopnje prve poročnosti  žensk, starih 15–49 let in delimo s 1000.

Izračun celotne stopnje prve poročnosti žensk iz podatkov po letih starosti:

TFMR = celotna stopnja prve poročnosti žensk
z_p,x   = starostnospecifične stopnje prve poročnosti žensk, starih x let

Povprečna starost ženina, neveste (glej 3. Prebivalstvo po starosti in spolu)

6. RAZVEZE ZAKONSKIH ZVEZ

Razveze zakonskih zvez na 1000 prebivalcev je razmerje med številom razvez zakonskih zvez v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta, pomnoženo s 1000:

rz = razveze zakonskih zvez na 1000 prebivalcev
RZ = število razvez zakonskih zvez
P_(30.6.) = število prebivalstva 30. junija

Razveze zakonskih zvez na 1000 sklenitev zakonskih zvez je razmerje med številom razvez zakonskih zvez v koledarskem letu in številom sklenitev zakonskih zvez v istem letu, pomnoženo s 1000:

rz_s = razveze zakonskih zvez na 1000 sklenitev zakonskih zvez
RZ = število razvez zakonskih zvez
Z = število sklenjenih zakonskih zvez

Starostnospecifična stopnja razvezanosti je razmerje med  številom razvezanih zakonskih zvez v letu t in starosti x ter številom sklenjenih zakonskih zvez v letu t – x. Izraz starost v tem primeru pomeni trajanje zakonske zveze.

rz _t,x = starostnospecifične stopnje razvezanosti
RZ_t,x = število razvez zakonskih zvez, starih (ki so trajale) x let
Z _t,x = število sklenjenih zakonskih zvez v letu t – x

t         =  leto opazovanja

Celotna stopnja razvezanosti  je povprečno število razvezanih zakonskih zvez, ki so trajale 0–30 let na eno sklenjeno zakonsko zvezo.

Izračunamo jo tako, da seštejemo starostnospecifične stopnje razvezanosti in delimo s 1000.

TDR = celotna stopnja razvezanosti

rz_t,x = specifične stopnje razvez                                       

Povprečna starost moža, žene (glej 3. Prebivalstvo po starosti in spolu)

7. UMRLI

Umrli na 1000 prebivalcev je razmerje med številom umrlih v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta, pomnoženo s 1000:

m = umrli na 1000 prebivalcev
M = število umrlih
P_(30.6.) = število prebivalstva 30. junija

Umrli dojenčki na 1000 živorojenih je razmerje med številom umrlih dojenčkov v koledarskem letu in številom živorojenih v istem letu, pomnoženo s 1000:

m₀ = umrli dojenčki na 1000 živorojenih
M₀ = število umrlih dojenčkov
N = število živorojenih

Starostnospecifična stopnja umrljivosti je razmerje med številom umrlih določene starosti v koledarskem letu in številom prebivalstva enake starosti sredi istega leta, pomnoženo s 1000.

Izračunavamo jih za vsak spol posebej.

Izračun starostnospecifične stopnje umrljivosti iz podatkov po letih starosti umrlih in podatkov o številu prebivalstva enake starosti sredi istega leta:

m_m,x; m_f,x  = starostnospecifična stopnja umrljivosti moških oziroma žensk
M_m,x; Mf_,x = število umrlih moških oziroma žensk, starih x let
P_{m, x,(30.6);} Pf_{, x,(30.6)} = število moških oziroma žensk, starih x let, 30. junija

Pričakovano trajanje življenja je razmerje med vsoto preostalih let življenja oseb, starih x let, in številom le-teh. Izračunavamo ga s pomočjo tablic umrljivosti za eno koledarsko leto ali za več koledarskih let skupaj. Izračunavamo jih za vsak spol posebej:

e_m,x; e_f,,x = pričakovano trajanje življenja
x = starost
l_m,x; l_f,x  = tablično število živih moških oz. žensk, starih x let
L_m,x; L_f,x = tablično srednje število živih moških oz. žensk, starih x let

Povprečna starost umrlega (glej 3. Prebivalstvo po starosti in spolu)

9. SELITVE

Priseljeni na 1000 prebivalcev je razmerje med številom priseljenih v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000:

i = priseljeni na 1000 prebivalcev
I = število priseljenih
P(30.6.) = število prebivalstva 30. junija

Odseljeni na 1000 prebivalcev je razmerje med številom odseljenih v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000:

e = odseljeni na 1000 prebivalcev
E = število odseljenih
P_(30.6.) = število prebivalstva 30. junija

Selitveni prirast je razlika med številom priseljenih in odseljenih na določenem območju v koledarskem letu:

SP = selitveni prirast
I = število priseljenih
E = število odseljenih

Selitveni prirast na 1000 prebivalcev je razmerje med selitvenim prirastom v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta, na določenem območju, pomnoženo s 1000:

sp = selitveni prirast na 1000 prebivalcev
SP = selitveni prirast
P_(30.6.) = število prebivalstva 30. junija

Povprečna starost selivca (glej 3. Prebivalstvo po starosti in spolu)