Aktivno in neaktivno prebivalstvo, Slovenija, 3. četrtletje 2021

Stopnja brezposelnosti ostaja pod 5 %

V tretjem četrtletju 2021 je bila stopnja brezposelnosti 4,5-odstotna, nekoliko višja kot v prejšnjem četrtletju, a nižja kot pred enim letom. Zvišala se je tudi stopnja delovne aktivnosti. Več je bilo študentskega dela.

  • 26. 11. 2021 ob 10:30
  • |
  • Posodobljeno
  • 29. 11. 2021 ob 13:18
  • |
  • končni podatki
Brezposelnost 4,5-odstotna

Brezposelnost se je v letu 2020 povečala in na začetku leta 2021 je bila 5,6-odstotna. V 3. četrtletju je bila sicer 4,5-odstotna, za 0,2 odstotne točke višja kot med aprilom in junijem, vendar se je obdržala pod 5 %. Med moškimi je bila 4,8-odstotna, med ženskami pa 4,2-odstotna.

Stopnja delovno aktivnih višja med moškimi in ženskami

Število delovno aktivnih v 3. četrtletju 2021, bilo jih je 998.000, je bilo za 20.000 višje kot v 3. četrtletju 2020. Stopnja delovne aktivnosti je bila 57,3-odstotna, za 2,4 odstotne točke višja kot v 3. četrtletju 2020. Zvišala se je med moškimi in med ženskami, starimi vsaj 15 let. Med prvimi je bila 61,5-odstotna, med drugimi 53,0-odstotna.

Med 15–24-letniki se je število delovno aktivnih povečalo izraziteje kot v drugih starostnih skupinah, bilo jih je skoraj tretjino več kot pred enim letom. Razlog za to je tudi povečanje števila oseb, ki so opravljale študentsko delo. V enem letu se je povečalo za 63 %.

Zaposlenih v delovnem razmerju vseeno manj kot pred enim letom

Kljub temu da se je skupno število delovno aktivnih v 3. četrtletju 2021 zvišalo, pa se je število zaposlenih v delovnem razmerju v primerjavi s 3. četrtletjem 2020 znižalo, in sicer za 2,5 %. Razmerja glede na zaposlitveni status so v primerjavi s prejšnjim četrtletjem ostala približno enaka: 81 % delovno aktivnih je bilo zaposlenih v delovnem razmerju, 12 % je bilo samozaposlenih, 4 % so delali prek študentskega servisa, preostali pa so opravljali druge oblike dela ali so pomagali na družinskih kmetijah oziroma v družinskih podjetjih.
Prebivalstvo po aktivnosti, Slovenija (število v 1.000)
IV–VI 2021VII–IX 2021
SkupajMoškiŽenskeSkupajMoškiŽenske
Prebivalci zasebnih gospodinjstev – skupaj2.0621.0421.0202.0601.0401.020
Aktivni1.0235524701.046566479
   delovno aktivni979533445998539459
   …zaposleni836438398859446412
   …samozaposleni12387361198435
   …zaposleni prek študentskega servisa271115431924
   …pomagajoči družinski člani19M8M11M21M8M12M
   brezposelni441925472720
Neaktivni722326396697310387
Vir: SURS
Oznaka:
M - manj natančna ocena - previdna uporaba
METODOLOŠKO OPOZORILO

S prvim četrtletjem 2021 smo v raziskovanju Aktivno in neaktivno prebivalstvo prešli na prenovljen vprašalnik in prenovljeno metodologijo. Spremembe so predvsem posledica sprejetja nove Krovne uredbe (EU) 2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi skupnega okvira za evropsko statistiko v zvezi z osebami in gospodinjstvi na podlagi podatkov na individualni ravni, zbranih z vzorci ter njenih izvedbenih in delegiranih aktov.

Ključne spremembe, ki vplivajo tudi na izkazane statistike, se nanašajo na definicije ciljne populacije, gospodinjstva in delovno aktivnih.

Ciljno populacijo od 1. četrtletja 2021 predstavljajo vsi prebivalci zasebnih gospodinjstev v Sloveniji (do vključno konca leta 2020 so bili ciljna populacija vsi prebivalci Slovenije). Gospodinjstvo je vsaka družinska ali druga skupnost oseb, ki skupaj stanujejo, se prehranjujejo in porabljajo svoje dohodke za poravnavanje osnovnih življenjskih potreb. Po novem štejemo v gospodinjstvo tudi vse študente, ki ne živijo v primarnem gospodinjstvu, če so od tega gospodinjstva ekonomsko odvisni.

Delovno aktivni so vsi prebivalci, stari 15–89 let, ki so v referenčnem tednu opravili vsaj eno uro dela za plačilo (denarno ali nedenarno), dobiček ali za družinsko blaginjo, vključno s pomagajočimi družinskimi člani. Med delovno aktivno prebivalstvo sodijo tudi vse tiste zaposlene ali samozaposlene osebe, ki so bile v referenčnem tednu odsotne z dela: zaradi dopusta ali praznikov, take organizacije delovnega časa ali izrabe ur, zaradi bolniške odsotnosti, materinskega ali očetovskega dopusta, starševskega dopusta; zaradi izobraževanja ali usposabljanja povezanega z delom. Kot delovno aktivne po novem obravnavamo tudi sezonske delavce zunaj sezone, če so opravljali naloge, povezane s tem delom, ter osebe, ki so z dela odsotne iz drugih razlogov (vključno s čakanjem na delo), če je predvideno, da ta odsotnost ne bo trajala več kot tri mesece (oz. da bo trajala tri mesece ali manj).

Dodatna pojasnila so na voljo v posodobljenih metodoloških pojasnilih.

Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.