Svetovni dan varčevanja

Stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji je bila v letu 2020 najvišja doslej

Gospodinjstva v Sloveniji so v letu 2020 privarčevala največ doslej, privarčevana sredstva so najizraziteje usmerila v vpogledne vloge, njihova zadolženost pa se v primerjavi z letom 2019 ni bistveno spremenila. V 2020 se je okrepilo varčevanje gospodinjstev v vseh evropskih državah.

  • 26. 10. 2021 ob 10:30
  • |
  • brez statusa

31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Na tem kongresu je bilo 354 predstavnikov približno 7.000 hranilnic in njihovih podružnic iz 27 držav. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. 

Svetovni dan varčevanja je namenjen promociji varčevanja po vsem svetu in ozaveščanju javnosti o pomembnosti varčevanja za sodobna gospodarstva in za posameznike. Svetovni dan varčevanja se po zadnjih podatkih zaznamuje v 80 državah.

Kaj je varčevanje in kateri so najpomembnejši motivi, ki naj bi bili povezani z varčevanjem?

Varčevanje gospodinjstev predstavlja tisti del razpoložljivega dohodka gospodinjstev, ki ga ta ne porabijo za nakup trajnih in potrošnih dobrin ter storitev, temveč ga privarčujejo. Prihranki gospodinjstev so torej enaki razpoložljivemu dohodku gospodinjstev, zmanjšanemu za končno potrošnjo.

Med najpomembnejše motive varčevanja gospodinjstev v državah evrskega območja sodijo po ugotovitvah Evropske centralne banke: zagotavljanje sredstev za nepričakovane dogodke (kot je bil npr. izbruh pandemije), zagotavljanje dohodka ob upokojitvi, zagotavljanje sredstev za večje nakupe (npr. za dodatna stanovanja, pohištvo, vozila) ter varčevanje za potovanja (dopust), izobraževanja in finančno podporo otrokom ali vnukom.   

Gospodinjstva v Sloveniji so v 2020 privarčevala povprečno višji delež razpoložljivega dohodka kot gospodinjstvo v evrskem območju in v Evropski uniji 

Stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) je bila v letu 2020 rekordno visoka, 22,6-odstotna (dolgoročno povprečje od leta 2008 do 2020 znaša 13,4 %). 

Po zadnjih razpoložljivih podatkih Eurostata so v letu 2020 imeli najvišjo stopnjo varčevanja Nizozemci (24-odstotno), najnižjo Slovaki (10,9-odstotno). Gospodinjstva v Sloveniji so se z 22,6-odstotno stopnjo bruto varčevanja med opazovanimi evropskimi državami uvrstila na tretje mesto, hkrati pa tudi nad povprečje v evrskem območju (19,5 %) in v Evropski uniji (18,7 %).

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

 

V letu 2020 se je okrepilo varčevanje gospodinjstev v vseh evropskih državah 

Odločitve gospodinjstev o potrošnji in varčevanju so v veliki meri odvisne od njihovega razpoložljivega dohodka. V letu 2020 se je njegova rast tako kot v Sloveniji nadaljevala v večini evropskih držav (podatki so bili na voljo za 15 držav). Glede na leto 2019 se je ta najizraziteje povečal v Litvi (za 8,6 %), zmanjšal pa na Madžarskem (za 5,7 %). V preostalih opazovanih evropskih državah se je rast razpoložljivega dohodka gibala v razponu od - 4,9 odstotne točke do + 5,5 odstotne točke. 

Potrošnja gospodinjstev je v vseh opazovanih evropskih državah v letu 2020 upadla, razen na Slovaškem. Glede na leto 2019 je najizraziteje upadla v Španiji (za 12 %). V preostalih opazovanih evropskih državah se je rast potrošnje zmanjšala v razponu od - 11,0 odstotne točke do - 0,7 odstotne točke. Razlogi so povezani zlasti z oteženimi možnostmi trošenja med pandemijo in z ukrepi za njeno zajezitev. Slovaška je edina država v kateri sta bili v letu 2020 rast potrošnje in rast razpoložljivega dohodka hkrati pozitivni.  

Močnejši upad potrošnje in nadaljnja rast bruto razpoložljivega dohodka sta se odrazila v okrepljenem varčevanju gospodinjstev. 

Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev se je v letu 2020 povečala v vseh opazovanih evropskih državah. V primerjavi z letom 2019 se je najizraziteje povečala v Luksemburgu (za 9,5 odstotne točke) in v Sloveniji (za 8,9 odstotne točke), najmanj izrazito pa na Madžarskem (za 0,3 odstotne točke) in na Slovaškem (za 0,8 odstotne točke). V preostalih opazovanih evropskih državah se je stopnja bruto varčevanja povečala v razponu od + 1,6 odstotne točke do + 8,8 odstotne točke.



Slovenska gospodinjstva so v letu 2020 svoja privarčevana sredstva usmerila predvsem v vpogledne vloge

Vrednost neto finančnega premoženja  gospodinjstev v Sloveniji (tj. vrednost razlike med sredstvi in obveznostmi) je bila ob koncu leta 2020 najvišja doslej, znašala je 48,2 milijarde EUR ali 102,8 % BDP. V primerjavi z letom 2019 se je povečala za 12 % ali za 5,2 milijarde EUR. 

Finančna sredstva gospodinjstev (gotovina in vloge, delnice in drugo) so konec leta 2020 znašala 63 milijard EUR ali 134,3 % BDP. V primerjavi z letom 2019 so se zaradi izrazitega varčevanja gospodinjstev povečala za 9 % ali za 5,2 milijarde EUR. K temu povečanju so med drugim zaradi okrnjene možnosti trošenja v obdobju pandemije največ prispevale vpogledne vloge. Te so se glede na leto 2019 povečale za rekordnih 2,7 milijarde EUR in so ob koncu leta 2020 znašale 19 milijard EUR ali  30 % vseh finančnih sredstev (40,4 % BDP). K rasti finančnih sredstev so opazneje prispevale tudi gotovina (1,2 milijarde EUR), delnice in drugi lastniški kapital (1,1 milijarde EUR) ter zavarovanja in pokojninske sheme (0,3 milijarde EUR). 

Struktura finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev se v obdobju pandemije covida-19 v primerjavi s preteklimi leti ni bistveno spremenila. Najvišji delež so v letu 2020 še vedno predstavljale vloge (zlasti vpogledne vloge) in gotovina (49,3 %), sledile so delnice in drug lastniški kapital (29,9 %), zavarovanja in pokojninske sheme (13,1 %), dolžniški vrednostni papirji in druge terjatve (5,6 %) ter posojila (2,2 %). 

Taka struktura finančnih sredstev razkriva, da gospodinjstva v Sloveniji ostajajo pri izbiri oblike varčevanja konservativna in nenaklonjena tveganju, saj varna in likvidna sredstva, kakršna so gotovina in vloge, še vedno sestavljajo skoraj polovico njihovega finančnega premoženja. Deleži bolj tveganih naložb, kot so na primer investicijski skladi, vrednostni papirji in izvedeni finančni instrumenti, pa ostajajo razmeroma nizki.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Rast stanovanjskih posojil gospodinjstvom v Sloveniji se je v letu 2020 nadaljevala, njihova zadolženost pa se ni bistveno spremenila  

Finančne obveznosti gospodinjstev (posojila in druge obveznosti) so konec leta 2020 znašale 14,8 milijarde EUR ali 31,5 % BDP. Njihova rast je v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 stagnirala (v 2019 je bila 4,2-odstotna, v 2020: 0,1-odstotna). Zlasti dolgoročna posojila (ročnost odplačila obveznosti daljša od enega leta) so se povečala v izrazito manjšem obsegu, kot v preteklih treh letih, in sicer za 101 milijon EUR ali 0,8 % (v 2019 so se glede na leto 2018 dolgoročna posojila povečala za 683 milijonov EUR ali 6 %).

V strukturi finančnih obveznosti slovenskih gospodinjstev še vedno prevladujejo posojila in ta so v letu 2020 znašala 13 milijard EUR ali 88,2 % vseh finančnih obveznosti. Največji delež med posojili so sestavljala dolgoročna posojila (82,4 %), sledili so trgovinski krediti, avansi in druge obveznosti (11,8 %) ter kratkoročna posojila (5,8 %).  

Potrošniška posojila so v zadnjih nekaj letih naraščala bistveno hitreje kot stanovanjska in druga posojila. V letu 2020 pa je bil njihov upad med posameznimi vrstami posojil najizrazitejši (med drugim zaradi makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva in povečane previdnosti gospodinjstev pri zadolževanju zaradi negotovih razmer). Rast stanovanjskih posojil je ostala sorazmerno stabilna. 

Dolg gospodinjstev v Sloveniji (merjen kot razmerje med finančnimi obveznostmi iz posojil in razpoložljivim dohodkom) se je v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 zmanjšal (za 1,4 odstotne točke) in znašal povprečno 43 % (dolgoročno povprečje od leta 2008 do 2020 znaša 45 %).

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.