Namakanje zemljišč, Slovenija, 2020
V letu 2020 se je za namakanje zemljišč porabilo 12,5 % manj vode kot v prejšnjem letu
V letu 2020 je bilo namakanih 3.958 hektarjev zemljišč oziroma 25,5 % več kot v prejšnjem letu. Za namakanje se je porabilo 2,8 milijona m3 vode, od tega je bilo 1,7 milijona m3 vode porabljene za namakanje iz povodja Jadranskega morja, preostalih 1,1 milijona m3 vode pa je bilo iz povodja Donave.
Za namakanje porabljene manj vode
V letu 2020 je bilo za namakanje porabljenih 2,8 milijona m3 vode, to je za 12,5 % manj kot v prejšnjem letu. Večina vode za namakanje (64 %) je bilo pridobljene iz zbiralnikov, 16 % iz podtalnice, 15 % iz tekočih voda, 5 % pa iz javnega vodovoda in iz drugih virov. Iz zbiralnikov (akumulacij) je bilo za namakanje pridobljene za 24 % manj vode, iz vseh drugih virov pa za 18 % več vode kot v prejšnjem letu.
Iz povodja Jadranskega morja za namakanje porabljene več vode kot iz povodja Donave
Iz povodja Jadranskega morja je bilo za namakanje porabljenih 1,7 milijona m3 vode, kar znaša 62 % vse za namakanje porabljene vode, medtem ko je bilo iz povodja Donave za namakanje porabljene 1,1 milijona m3 vode oziroma 38 % vse porabljene vode za namakanje.
V primerjavi z letom 2019 je bilo v 2020 iz povodja Jadranskega morja porabljene za namakanje 18 % manj, iz povodja Donave pa 1 % manj vode.
Največji del površine namakanih zemljišč so bile njive in vrtovi
V letu 2020 je bilo namakanih 3.958 hektarjev zemljišč ali za 25,5 % večja površina, kot je bila namakana v prejšnjem letu. Več kot polovica te površine (69 %) so bile njive in vrtovi, 15 % so bili sadovnjaki, oljčniki in drevesnice, 9 % zemljišča, ki jih uvrščamo med športna igrišča, 5 % namakanih površin pa so bila smučišča (zasneževanje). Le 2 % namakane površine so bili rastlinjaki, travniki in vinogradi.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
V letu 2020 je bilo za namakanje porabljenih 2,8 milijona m3 vode, to je za 12,5 % manj kot v prejšnjem letu. Večina vode za namakanje (64 %) je bilo pridobljene iz zbiralnikov, 16 % iz podtalnice, 15 % iz tekočih voda, 5 % pa iz javnega vodovoda in iz drugih virov. Iz zbiralnikov (akumulacij) je bilo za namakanje pridobljene za 24 % manj vode, iz vseh drugih virov pa za 18 % več vode kot v prejšnjem letu.
Iz povodja Jadranskega morja za namakanje porabljene več vode kot iz povodja Donave
Iz povodja Jadranskega morja je bilo za namakanje porabljenih 1,7 milijona m3 vode, kar znaša 62 % vse za namakanje porabljene vode, medtem ko je bilo iz povodja Donave za namakanje porabljene 1,1 milijona m3 vode oziroma 38 % vse porabljene vode za namakanje.
V primerjavi z letom 2019 je bilo v 2020 iz povodja Jadranskega morja porabljene za namakanje 18 % manj, iz povodja Donave pa 1 % manj vode.
Največji del površine namakanih zemljišč so bile njive in vrtovi
V letu 2020 je bilo namakanih 3.958 hektarjev zemljišč ali za 25,5 % večja površina, kot je bila namakana v prejšnjem letu. Več kot polovica te površine (69 %) so bile njive in vrtovi, 15 % so bili sadovnjaki, oljčniki in drevesnice, 9 % zemljišča, ki jih uvrščamo med športna igrišča, 5 % namakanih površin pa so bila smučišča (zasneževanje). Le 2 % namakane površine so bili rastlinjaki, travniki in vinogradi.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Količina vode, porabljene za namakanje, Slovenija
Vir: SURS
Namakana zemljišča po vrstah zemljišč, Slovenija
Vir: SURS | |||||||||||||||||||||||||||||||
Količina porabljene vode za namakanje zemljišč po povodju, Slovenija
Vir: SURS | |||||||||||||||||||
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.
