Prosta in zasedena delovna mesta, Slovenija, 2. četrtletje 2020

Stopnja in število prostih delovnih mest sta bili v 2. četrtletju 2020 za več kot tretjino manjši

Število prostih delovnih mest se je v 2. četrtletju 2020 zmanjšalo za tretjino; kar je za približno 6.000 manj kot v prejšnjem četrtletju. Prav tako se je zmanjšalo število zasedenih delovnih mest; za skoraj 30.000. Stopnja prostih delovnih mest je bila deležna največjega padca doslej.

  • 13.8.2020
  • |
  • končni podatki

Ponudba prostih delovnih mest je bila za tretjino manjša kot v 1. četrtletju 2020

V raziskovanju o prostih delovnih mestih se podatki zbirajo na referenčni dan v posameznem četrtletju, za 2. četrtletje 2020 je to bil 29. maj 2020. Zbrani podatki so reprezentativni za posamezno četrtletje. Takratne razmere na trgu dela so bile nestabilne zaradi krize, nastale v povezavi s koronavirusom. Kar dve tretjini opazovanega četrtletja večina podjetij ni smelo  opravljati svoje dejavnosti, ali pa so jo izvajali v zmanjšanem obsegu.
Delodajalci so tako v 2. četrtletju 2020 razpisali nekaj več kot 11.100 prostih delovnih mest, kar je za 6.000 manj kot jih je bilo v prejšnjem četrtletju. Tako občutnega upada števila prostih delovnih mest nismo zabeležili niti v 4. četrtletju 2008, ko je Slovenija uradno zapadla v recesijo. Takrat se je število prostih delovnih mest zmanjšalo za približno 2.300 glede na 3. četrtletje 2008.
Pregled po dejavnostih pokaže, da se je v tem četrtletju povpraševanje po novi delovni sili zmanjšalo praktično v vseh dejavnostih, razen v rudarstvu.
Povpraševanje po novi delovni sili se je v največji meri zmanjšalo v predelovalnih dejavnostih; v tej dejavnosti je bilo razpisanih skoraj 1.700 prostih delovnih mest manj, kot jih je bilo razpisanih v prejšnjem četrtletju. Za več kot polovico se je zmanjšalo povpraševanje tudi v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, v drugih dejavnostih in v gostinstvu.

Število zasedenih delovnih mest za skoraj 30.000 manjše kot v prejšnjem četrtletju

Podatki, iz katerih so odstranjeni vplivi sezone in koledarja, kažejo, da je bilo v Sloveniji v 2. četrtletju 2020 zasedenih približno 763.000 delovnih mest ali za skoraj 30.000 manj kot v prejšnjem četrtletju.

Število zasedenih delovnih mest se je v opazovanem četrtletju glede na prejšnje, zmanjšalo v vseh dejavnostih. Največji upad števila zasedenih delovnih mest je bil zabeležen v predelovalnih dejavnostih (za 6.300), v gostinstvu (za 4.400) in v gradbeništvu (za skoraj 4.200). Primerjava med četrtletji kaže, da je bil tokratni upad največji od leta 2008 odkar se izvaja to raziskovanje. Nekoliko manjši upad števila zasedenih delovnih mest je bil zabeležen še ob začetku leta 2013, ko je Slovenija zapadla v  drugi val recesije. Takrat se je v prvem četrtletju 2013 število zasedenih delovnih mest, v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, zmanjšalo za skoraj 20.000.

Tudi stopnja prostih delovnih mest za tretjino nižja kot v prejšnjem četrtletju

Stopnja prostih delovnih mest je bila v 2. četrtletju 2020 1,4-odstotna, kar je za sedem desetink odstotne točke manj kot v prejšnjem četrtletju; v primerjavi z enakim obdobjem lani pa se je ta zmanjšala za devet desetink odstotne točke. Najvišja je bila tokrat v gostinstvu (2,4-odstotna) in v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (prav tako 2,4-odstotna).



Kako se uvršča Slovenija v primerjavi s preostalimi državami članicami EU?

Eurostat je objavil zadnje razpoložljive podatke za prvo četrtletje 2020. Primerljivi podatki, ki vključujejo vsa področja dejavnosti B do S in vse poslovne subjekte z vsaj eno zaposleno osebo, so dostopni za 23 držav članic EU. Med temi državami sta dosegli najvišjo stopnjo prostih delovnih mest Češka (5,7-odstotno) in Belgija (3,2-odstotno). Slovenija se je izmed triindvajsetih držav uvrstila na osmo mesto z 2,2-odstotno stopnjo prostih delovnih mest. Na dnu lestvice 23 držav je bila Poljska z najnižjo stopnjo prostih delovnih mest (0,6-odstotno). Iz podatkov, ki jih objavlja Eurostat niso izločeni vplivi sezone in koledarja.

METODOLOŠKO OPOZORILO
Iz podatkov so izločeni vplivi sezone in koledarja.
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.