Gradbeništvo v Sloveniji

Slovensko gradbeništvo še ni doseglo predkriznih časov

V letu 2017 in 2018 slovensko gradbeništvo ponovno doživlja rast na vseh področjih, a kljub temu še ni doseglo rasti iz predkriznih časov. Hkrati nekateri kazalniki ponovno kažejo, da se bo trend rasti že v bližnji prihodnosti obrnil navzdol.

  • 13.8.2019
  • |
  • brez statusa

Gradbeništvo je ena od dejavnosti, ki jo je gospodarska kriza pred desetimi leti najbolj prizadela. Medtem ko je večina področij gospodarstva (industrija, trgovina, storitve) že presegla predkrizni prihodek od prodaje, je gradbeništvo tista panoga, ki še zmeraj precej zaostaja v rasti v primerjavi z drugimi dejavnostmi. Po precejšnjem padcu tako prihodkov kot tudi števila zaposlenih in števila podjetij po 2008 smo ponovno rast vseh treh kazalnikov zaznali deloma po letu 2013, predvsem pa v letih 2017 in 2018, ko lahko ponovno govorimo o t.i. konjunkturi. Če smo s številom podjetij, registriranih v gradbeni dejavnosti, sicer že dosegli predkrizne čase (v letu 2018 je bilo v Sloveniji v gradbeništvu registriranih 19.220 podjetij), pa še zmeraj močno zaostajamo (ko primerjamo leto 2018 z letom 2008) pri prihodku od prodaje (za skoraj tretjino) ter pri številu oseb, ki delajo v gradbeništvu (za skoraj četrtino). Na račun manjšega števila delavcev se je sicer dvignila produktivnost dela, ki je v  2018 znašala 24.952 EUR in je presegla vrednosti pred gospodarsko krizo. Nekoliko drugačno sliko kažejo podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih in kazalnik zaupanja v gradbeništvu, ki jih lahko uporabimo kot neke vrste napovednik bodočega stanja – v teh dveh primerih se je trend rasti že obrnil, in sicer ponovno navzdol.


Ustvarjena dodana vrednost nižja kot pred krizo

V Sloveniji je gradbeništvo v 2018 prispevalo skoraj 7 % ustvarjene dodane vrednosti (kar znaša skoraj 1,7 milijarde EUR), ta delež pa po letu 2015 ves čas malenkost narašča. Za primerjavo: v času pred gospodarsko krizo, torej leta 2008, je gradbeništvo predstavljalo skoraj 11 % ustvarjene dodane vrednosti. Več kot polovico dodane vrednosti so sicer v 2018 ustvarila podjetja, ki opravljajo specializirana gradbena dela  (več kot 59 %; med specializirana gradbena dela uvrščamo pripravljalna dela na gradbišču, inštaliranje pri gradnjah, zaključna gradbena dela ter krovstvo in druga specializirana gradbena dela), sledila so podjetja, ki gradijo stavbe (23 %), ter podjetja, ki gradijo gradbeno inženirske objekte (skoraj 18 %).

Gradbena podjetja ustvarila skoraj 6 milijard EUR prihodka od prodaje

Gradbena podjetja v Sloveniji so v 2018 ustvarila za skoraj 6 milijard EUR prihodka od prodaje, kar je še zmeraj za skoraj 30 % manj kot v 2008, a hkrati tudi za več kot 34 % več kot v 2013. Največji delež v prihodku (več kot 49 %) so v 2018 predstavljala specializirana gradbena dela, s skoraj 30 % je sledila gradnja stavb, na zadnjem mestu pa s skoraj 21 % gradnja inženirskih objektov.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Število podjetij na ravni predkriznih časov

V 2018 je bilo v Sloveniji 19.220 podjetij, ki so bila registrirana v dejavnosti gradbeništvo, s čimer smo že skoraj dosegli število podjetij iz leta 2008. Največ podjetij je bilo v 2018 sicer registriranih v dejavnosti specializirana gradbena dela (več kot 81 %).

67.582 oseb v 2018 delalo v gradbeništvu

V zadnjih 10 letih je po precejšnjem padcu (v 2013 je v gradbeništvu delalo več kot 32 % manj oseb kot v letu 2008) število oseb, ki delajo v gradbeništvu, naraščalo le počasi. V 2018 je bilo v primerjavi z 2008 (89.766 oseb, ki delajo) v Sloveniji še zmeraj za skoraj 25 % manj oseb, ki so delale v tej dejavnosti (v 2018: 67.582 oseb, ki delajo).

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Prevladujejo majhna podjetja

Število novonastalih podjetij v gradbeništvu je od leta 2008 ves čas padalo, do manjše rasti je prišlo šele v 2017 (v 2008 je bilo novonastalih podjetij 3.065, v 2017 pa polovico manj, in sicer 1.535), ves čas pa pada tudi število podjetij, ki so prenehala poslovati (v 2008 je bilo takih 1.562, v 2017 pa le še 950). Med gradbenimi podjetji še vedno prevladujejo mikro in majhna podjetja, takih z manj kot 10 zaposlenimi je bilo v 2017 kar 94 % od vseh podjetij, registriranih v gradbeni dejavnosti. V primerjavi z 2008 je bilo v letu 2017 v gradbeništvu kar več kot polovico manj srednje velikih in velikih podjetij, se je pa v tem istem obdobju podvojilo število skupin podjetij, kar pomeni, da prevladujejo sicer majhna podjetja, ki pa se med seboj povezujejo.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Prevladuje manj izobražena delovna sila

V 2018 je bilo od zaposlenih v gradbeništvu skoraj 70 % takih, ki imajo državljanstvo RS, 30 % pa je bilo tujcev. Med tujci je bilo največ državljanov Bosne in Hercegovine, sledili so državljani Kosova, Severne Makedonije in Hrvaške. Med zaposlenimi v gradbeništvu so prevladovali moški, teh je bilo v letu 2018 več kot 90 %. Več kot 39 % zaposlenih v gradbeništvu je imelo dokončano srednjo poklicno šolo, skoraj 33 % jih je imelo dokončano srednjo strokovno ali srednjo splošno šolo, sledili so zaposleni z osnovnošolsko izobrazbo (skoraj 13 %), višješolsko ali visokošolsko izobrazbo je imelo le skoraj 11 % zaposlenih.


Produktivnost dela narašča

Čeprav je delež oseb, ki delajo še vedno precej nižji kot v predkriznem obdobju, pa na ta račun narašča v gradbeništvu predvsem produktivnost dela, ki je že presegla obdobje pred krizo, in sicer je bila produktivnost dela (dodana vrednost na osebo, ki dela) v  2018 v primerjavi z 2008 za več kot 5 % višja, v primerjavi z  2013 pa kar za skoraj 32 % višja in je znašala 24.952 EUR.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Povprečna bruto plača v gradbeništvu nižja od povprečne slovenske bruto plače

Kljub gospodarski krizi so plače v gradbeništvu, za razliko od drugih kazalnikov, naraščale do leta 2011, nato so nekoliko padle (za skoraj 4 % med 2011 in 2015) in so ponovno začele naraščati po letu 2015. Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega v gradbeništvu je v 2018 znašala 1.290 EUR in je bila za več kot 12 % večja kot v 2008. Povprečna bruto plača v gradbeništvu je bila v 2018 sicer za več kot 23 % nižja od povprečne slovenske bruto plače. Najvišjo povprečno bruto plačo v gradbeništvu so sicer imeli v 2018 zaposleni v pomurski statistični regiji (1.429 EUR), najnižje plače v gradbeništvu pa so imeli zaposleni v podravski statistični regiji (1.219 EUR).

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Gradbena dejavnost najvišja v oktobru in novembru

Tudi mesečni indeksi vrednosti opravljenih gradbenih del nakazujejo postopno rast vrednosti opravljenih gradbenih del: v 2018 je bila vrednost opravljenih gradbenih del v primerjavi z 2017 za 20 % višja, leto prej (v primerjavi s predhodnim letom) pa za 17 % višja. Gradbena dejavnost je sicer mnogokrat odvisna od vremenskih razmer, je pa zadnjih nekaj let v večini primerov izrazito najvišja rast zaznana v oktobru in novembru, najnižja pa v januarju in februarju.
 

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Število izdanih gradbenih dovoljenj pada

Kljub nekoliko bolj spodbudni sliki, ki jo kažejo podatki o slovenskem gradbeništvu, predvsem za leti 2017 in 2018, pa podatki o gradbenih dovoljenjih nakazujejo, da se bo trend rasti že v bližnji prihodnosti lahko obrnil, saj število izdanih gradbenih dovoljenj v zadnjih treh letih pada  (v 2018 je število izdanih gradbenih  padlo za 4 % v primerjavi z 2016). Trend se nadaljuje tudi v letu 2019 - v prvi polovici leta 2019 je bilo izdanih za 10 % manj gradbenih dovoljenj kot v enakem obdobju 2018. Nekoliko narašča le število izdanih gradbenih dovoljenj za stanovanjske stavbe, medtem ko število izdanih gradbenih dovoljenj za nestanovanjske stavbe pada. V opazovanem obdobju (2016-2018) sicer narašča površina stavb, za katere so bila izdana gradbena dovoljenja (za 8 %), prav tako pa narašča tudi število stanovanj v teh stavbah (za več kot 19 %).


Kazalnik zaupanja v gradbeništvu pada

Tudi kazalnik zaupanja v gradbeništvu (sestavljen iz kazalnika skupna naročila in kazalnika pričakovano zaposlovanje) že nakazuje ponoven padec v tej dejavnosti, saj je bil v prvih šestih mesecih leta 2019 kazalnik ves čas nižji od povprečja preteklega leta. Tudi podatki o pričakovanjih podjetij (pričakovana naročila, pričakovano zaposlovanje, pričakovane cene) nakazujejo, da so podjetja višek dosegla nekje v začetku leta 2018, nato pa so pričakovanja začela padati. Izjema je kazalnik zagotovljeno delo, ki je bil v prvih šestih mesecih 2019 ves čas višji od povprečja preteklega leta. Gradbena podjetja kot omejitveni dejavnik za poslovanje pri tem navajajo predvsem pomanjkanje usposobljenih delavcev, dejavnik velike konkurence v dejavnosti ter visoke stroške dela.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

 

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.