Življenjski pogoji, Slovenija, 2018

Stanovanjske razmere enake kot pred letom dni, finančni položaj gospodinjstev boljši

Stanovanjske razmere gospodinjstev so bile v 2018 približno enake kot v 2017. Gospodinjstev, ki so s svojimi dohodki preživela mesec brez težav, pa je bilo več kot v 2017. Več bi jih lahko poravnalo tudi nepričakovane izdatke. Ljudje so bili v povprečju zadovoljni s svojim življenjem.  

  • 13.6.2019
  • |
  • končni podatki

Stanovanjske razmere gospodinjstev enake kot pred enim letom  

Skoraj osem gospodinjstev od desetih (77 %) je v letu 2018 izrazilo, da je njihovo stanovanje v dobrem stanju; to pomeni, da niso zaznali težav niti zaradi puščajoče strehe, vlažnih sten ali vlažnih temeljev niti zaradi trhlih okenskih okvirjev ali trhlih tal; kar je enak odstotek kot leto prej. Med preostalimi gospodinjstvi (tj. takimi, ki so imela katero od navedenih težav) pa je bilo v 2018 tako kot v 2017 največ takih, ki jim je težave v stanovanjih povzročala vlaga (16 % gospodinjstev je namreč izrazilo, da imajo težave z vlažnimi stenami ali vlažnimi temelji). 

Dobro ali slabo stanje stanovanja je odvisno tudi od dohodka gospodinjstva. Med gospodinjstvi z najnižjimi dohodki se je namreč s tovrstnimi težavami spopadalo 32 % gospodinjstev, med gospodinjstvi z najvišjimi dohodki je bilo takih 14 %. 

Na kakovost bivanja vplivajo tudi drugi dejavniki, na primer onesnaženost okolja, hrup in pojavljanje kriminala ali vandalizma v bivalnem okolju.

 

 

Po pričakovanjih so imela težave z onesnaženostjo, hrupom in pojavljanjem kriminala  v večjem odstotku gospodinjstva, ki so živela v večstanovanjskih stavbah, kot tista, ki so živela v samostojno stoječih individualnih hišah.

 

Finančni položaj gospodinjstev se je še izboljšal

V zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v letu 2018 je zaradi finančne stiske vsaj enkrat poravnalo stanovanjske stroške z zamudo 12 % gospodinjstev (med gospodinjstvi nad pragom tveganja revščine je bilo takih 10 %, med gospodinjstvi pod pragom tveganja revščine pa 19 %). Delež gospodinjstev, ki so kdaj zamudila s plačilom stanovanjskih stroškov, je bil v povprečju za 1 odstotno točko nižji kot v preteklem letu; med gospodinjstvi pod pragom tveganja se je delež takih znižal izraziteje (za 4 odstotne točke) kot med gospodinjstvi nad pragom tveganja revščine (za 1 odstotno točko).

Pomemben vidik kakovosti bivanja je tudi to, kako ljudje subjektivno dojemajo svoj položaj. Odstotek gospodinjstev, ki so ocenila, da so s svojimi dohodki mesec preživela brez težav (lahko oz. zelo lahko), se je glede na leto 2017 povečal za dve odstotni točki (v 2018: 17 %). Delež gospodinjstev, ki so s svojimi dohodki težko oz. zelo težko preživela mesec, pa se je za dve odstotni točki zmanjšal: s 26 % (v 2017) na 24 % (v 2018). 

Med gospodinjstvi, ki so živela nad pragom tveganja revščine, je bilo takih, ki so mesec preživela brez težav, petina, med onimi, ki so živela pod pragom tveganja revščine, pa 7 % ali za 3 odstotne točke več kot pred letom dni. Obenem se je znižal delež tistih gospodinjstev, ki so živela pod pragom tveganja revščine in so izjavila, da so se s težavami prebila skozi mesec (2017: 53 %; 2018:  51 %).

 

 

Od gospodinjstev, ki so v 2018 živela v najemniških stanovanjih, jih je 42 % izjavilo, da so mesec preživela zelo težko ali težko, medtem ko je bilo med lastniki stanovanj takih gospodinjstev 21 %; med obojimi je bilo takih manj kot pred letom dni.

Delež gospodinjstev, ki so brez težav preživela mesec, je bil največji v gorenjski (24 %), najmanjši pa v posavski statistični regiji (8 %).

Nepričakovane izdatke v višini 600 EUR bi si v letu 2018 lahko privoščilo za 4 odstotne točke več gospodinjstev kot v 2017 oz. 63 % gospodinjstev, kar je najvišji odstotek, odkar izvajamo to raziskovanje. 

Med gospodinjstvi, ki so mesec sicer preživela težko oz. zelo težko, je bilo takih, ki bi si vseeno lahko privoščila nepričakovane izdatke v višini 600 EUR, 18 %. Med gospodinjstvi, ki so mesec preživela lahko oz. zelo lahko, je bilo takih 93 %.

 

Vsako sedmo gospodinjstvo od desetih si je lahko privoščilo enotedenske letne počitnice

Enotedenske letne počitnice zunaj doma (lahko tudi pri sorodnikih ali v počitniški hišici/vikendu) za vse člane gospodinjstva si je v letu 2018 finančno lahko privoščilo 73 % gospodinjstev, to je za odstotno točko več kot v 2017. 

Z vidika tipa gospodinjstva je bil odstotek takih, ki so si lahko privoščila počitnice, največji med gospodinjstvi z dvema odraslima in z vsaj enim vzdrževanim otrokom (89 %). Finančno manj dostopne pa so bile počitnice za enočlanska gospodinjstva (56 %). Med gospodinjstvi, ki so živela pod pragom tveganja revščine, je bilo takih, ki bi si lahko privoščila počitnice, 42 %.

Na ravni statističnih regij je bil delež gospodinjstev, ki bi lahko vsem svojim članom omogočila enotedenski oddih zunaj doma, največji v osrednjeslovenski (81 %), najmanjši pa v pomurski statistični regiji (61 %).


Splošno zadovoljstvo z življenjem narašča

Splošno zadovoljstvo z življenjem so ocenili z najvišjo povprečno oceno (na lestvici od 0 – povsem nezadovoljen do 10 – zelo zadovoljen) prebivalci gorenjske statistične regije (stari 16 ali več let): 7,6; to je za 0,3 vrednosti ocene več od slovenskega povprečja (7,3), ki se je glede na leto prej tudi zvišala (7,2). Z najnižjo oceno so svoje zadovoljstvo z življenjem ocenili prebivalci posavske statistične regije (6,7).

 

 

Delež resno materialno prikrajšanih oseb (med osebami, starimi 16 ali več let) je bil največji v zasavski (8,5 %), najmanjši pa v gorenjski statistični regiji (1,5 %). Stopnja splošnega zadovoljstva z življenjem pa je bila v obeh omenjenih regijah skoraj enaka (7,5 oz. 7,6). To pomeni, da ocena zadovoljstva z življenjem ni povezana samo s finančnimi in materialnimi vidiki, temveč da ljudje zadovoljstvo z življenjem dojemajo širše, predvsem v povezavi z zdravjem, družino, prijatelji, socialnimi mrežami, konjički, prostim časom ipd.

Podatki kažejo, da na stopnjo zadovoljstva z življenjem pomembno vpliva zdravstveno stanje oseb. Tisti, ki so svoje zdravstveno stanje ocenili kot zelo dobro (20 % oseb, starih 16 let ali več), so bili tudi med najbolj zadovoljnimi s svojim življenjem (povprečna samoocena 8,3).

Vsak deveti od desetih se vsaj enkrat na mesec druži s sorodniki, prijatelji ob pijači, na kosilu/večerji

S sorodniki ali prijatelji ob pijači ali na kosilu oz. večerji se je v 2018 vsaj enkrat na mesec družilo 92 % oseb, starih 16 let ali več, kar je približno enako kot v 2017 (91 %). V večjem odstotku so se družili dijaki/študenti, tisti z višjimi dohodki, bolj izobraženi, delovno aktivni. Finančno si tovrstnega druženja niso mogli privoščiti 3 % oseb (starih 16 let ali več), preostali (5 % oseb) pa se niso družili iz drugih razlogov.

 

 

Večina lahko pričakuje pomoč sorodnikov, prijateljev, sosedov, znancev, če se znajde v stiski

Nematerialno pomoč katerega od sorodnikov, prijateljev, sosedov ali znancev (npr. pogovor o osebnih stvareh, pomoč pri kakšnem opravilu, pomoč ob bolezni) lahko pričakuje, če tako pomoč potrebuje, 92 % oseb, starih 16 ali več let. Na materialno pomoč katerega od sorodnikov, prijateljev, sosedov ali znancev (npr. denar, dobrine, živila, orodje) pa lahko računa 81 % oseb (starih 16 ali več let).

Med spoloma ni bilo bistvenih razlik. Z vidika starosti pa na pomoč (tako nematerialno kot materialno) lahko v nekoliko višjem odstotku računajo mladi (16–24 let).

 

 

METODOLOŠKO OPOZORILO

Podatkovni vir je mednarodno primerljivo raziskovanje Življenjski pogoji (SILC). Podatki za raziskovanje SILC so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom v prvi polovici leta 2018, in iz registrov ter administrativnih virov, ki se večinoma nanašajo na leto 2017.
Začasne podatke, ki so bili objavljeni v prvi objavi 17. januarja 2019, dopolnjujemo s končnimi podatki. Večina končnih podatkov se ne razlikuje od začasnih.
Podrobni podatki po različnih prerezih bodo v podatkovni bazi SiStat objavljeni 4. julija 2019. Končni podrobni podatki iz priložnostnega modula »Blaginja« bodo objavljeni 12. septembra 2019.

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.