Popravek – Dan Evrope

Popravek: priložnostno objavo Dan Evrope 2019 in 15 let od vstopa Slovenije v EU znova objavljamo

V priložnostni objavi z naslovom Dan Evrope 2019 in 15 let od vstopa Slovenije v EU, izdani 6. 5. 2019, smo odkrili napake in jih odpravili. Popravljeno objavo zdaj znova objavljamo.

  • 9.5.2019
  • |
  • brez statusa
Praznujemo mir in enotnost v Evropi

Državljani Evropske unije na dan Evrope praznujemo mir in enotnost v Evropi. 9 maj je bil za dan Evrope izbran zato, ker je na ta dan leta 1950 Robert Schuman, tedanji zunanji minister Francije, predstavil po njem poimenovano Schumanovo deklaracijo. Z njo je bila ustanovljena Evropska skupnost za premog in jeklo, leta 1958 pa po njenem zgledu še Evropska gospodarska skupnost, predhodnica današnje Evropske unije.

EU kot svetovna velesila

Na začetku je bilo prav zagotavljanje trajnega miru v Evropi glavni namen evropskega povezovanja, danes pa je pomen EU tudi v tem, da se lahko postavi ob bok največjim svetovnim velesilam. Po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je bilo gospodarstvo EU v 2017 po vrednosti BDP drugo največje na svetu, za kitajskim. EU je bila po njihovih podatkih tudi največja donatorica humanitarne pomoči na svetu. EU je pomemben svetovni igralec tudi v zunanji trgovini. Po podatkih Eurostata je bil izvoz EU v 2017 15,8 % svetovnega izvoza; s tem deležem se je EU uvrstila na drugo mesto na svetu, za Kitajsko, katere izvoz je bil 16,9 % svetovnega izvoza. Tudi po uvozu je bila EU druga na svetu, in sicer s 15,1 % svetovnega uvoza; pred njo so bile ZDA s 17,3 %.

BDP se je v 2018 zvišal v vseh državah članicah

Po podatkih Eurostata je bila realna rast BDP v EU kot celoti 2,0-odstotna. V 2018 se je rast BDP ohranila tudi v vsaki posamezni članici, pri čemer je bila najnižja v Italiji (0,9-odstotna), najvišja pa na Irskem (6,7-odstotna). V Sloveniji je bila realna rast BDP 4,5-odstotna, tj. višja od povprečja EU (2,0-odstotna), vendar pa za 0,4 odstotne točke nižja kot v 2017.

Stopnja brezposelnosti se je na ravni EU v tretjem četrtletju 2018 spustila najnižje v zadnjih 15 letih; brezposelnih je bilo 6,5 % aktivnih prebivalcev, starih 15–74 let. V Sloveniji je bila stopnja brezposelnosti najnižja v zadnjem četrtletju 2018, 4,3-odstotna; s to vrednostjo se je približala najnižji predkrizni ravni iz drugega in tretjega četrtletja 2008, ko je bila 4,1-odstotna.

Migracije v EU

V letu 2017 se je v države članice EU priselilo več ljudi, kot se jih je odselilo, selitveni prirast na 1.000 prebivalcev za EU-28 je znašal 2,3. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev je bil negativen v šestih državah članicah: Litvi, Hrvaški, Latviji, Romuniji, Bolgariji in Franciji. Med priseljenimi v države članice EU v 2017 je bilo 23 % domačih državljanov države, v katero so se priselili, 30 % priseljenih so bili državljani drugih članic EU, 46 % pa državljani tretjih držav.

V Slovenijo se je v 2017 priselilo 3.288 slovenskih državljanov, poleg teh pa tudi 3.315 državljanov drugih držav članic EU in 12.205 državljanov tretjih držav. Nazadnje omenjeni so tako predstavljali 65 % vseh v letu 2017 v Slovenijo priseljenih oseb. S tem deležem se je po deležu priseljenih iz držav nečlanic Slovenija uvrstila na drugo mesto v EU, za Italijo (70 %). Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev je bil pozitiven (0,6).

Delež gospodinjstev z dostopom do interneta v Sloveniji nižji od povprečja v EU

Dostop do interneta od doma je v EU v letu 2018 imelo 89 % gospodinjstev, v katerih je živela vsaj ena oseba, stara 16–74 let. V Sloveniji je bilo takih gospodinjstev 87 %; na Nizozemskem jih je bilo največ (98 %), v Bolgariji pa najmanj (72 %). Med preostalimi 11 % gospodinjstev v EU, ki dostopa do interneta niso imela od doma, je bilo največ takih, ki ga niso imela zato, ker ga niso potrebovala (46 %).


15 let od vzhodne širitve in vstopa Slovenije v EU


EU je do današnjega obsega zrasla z več širitvami, največja širitev je bila t. i. vzhodna širitev maja 2004, ko se je EU pridružilo 10 novih članic, med njimi tudi Slovenija. Kako je 15 let članstva v EU vplivalo na razlike med državami članicami? Po t. i. vzhodni širitvi lahko države članice delimo na stare (včasih imenovane tudi EU15) in nove članice. Med nove lahko štejemo tudi po letu 2004 pridružene Romunijo, Bolgarijo in Hrvaško, vendar pa te v tej analizi niso upoštevane, ker gre za primerjavo po 15 letih članstva.



Slovenija je po BDP na prebivalca v 15 letih prehitela dve stari članici in zaostala za eno novo

Slovenski BDP na prebivalca v tekočih cenah je v 2003 znašal 13.200 EUR in je s tako vrednostjo zaostajal za vsemi starimi članicami, med novimi pa je bil na drugem mestu (za Ciprom). V 2018 je bil naš BDP na prebivalca 22.200 EUR; prehiteli smo dve stari članici (Grčijo in Portugalsko), nas pa je od novih poleg Cipra prehitela še Malta.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


Rast blagovne menjave

Ena glavnih prednosti članstva v EU je znižanje stroškov in tehničnih ovir v zunanji trgovini. Od 2003 do 2018 so tako vse nove članice povečale vrednost zunanje trgovine z blagom, in to pri izvozu v povprečju za 335 %, pri uvozu pa v povprečju za 209 %. Najnižjo rast med novimi članicami je pri obeh tokovih imela Malta (izvoz za 28 %, uvoz za 88 %). Najbolj pa sta trgovanje v zadnjih 15 letih povečala pri izvozu Ciper (za 894 %), pri uvozu pa Slovaška (za 300 %).

Slovenski izvoz se je v obdobju od 2003 do 2018 zvišal za 232 %, uvoz pa za 192 %. Izvoz v nove članice se je v tem obdobju dvigal hitreje kot izvoz v stare članice: izvoz v prvo skupino držav se je namreč zvišal za 520 %, izvoz v drugo skupino pa za 188 %. Nominalno se je najbolj povečal izvoz v Nemčijo (za 4,3 milijarde EUR), v odstotkih pa na Malto (za 1.327 %; z 1,2 na 17,4 mio. EUR letno).

Države članice EU so v 2018 v druge države članice izvozile povprečno 66,1 % skupnega izvoza, iz teh držav uvozile pa povprečno 68,4 % skupnega uvoza. Slovenija je v 2018 izvozila v druge članice EU 76,2 % skupnega izvoza, iz omenjenih držav uvozila pa 67,2 % skupnega uvoza. 
METODOLOŠKO OPOZORILO
Kjer ni navedeno drugače, je vir podatkov Eurostat

Podatki o blagovni menjavi s tujino za leto 2018 so začasni, končni podatki za leto 2018 bodo objavljeni 14. junija 2019.

Geografski podatki: EU se v članku navezuje na območje 28 držav članic.
Zadnji dve poglavji vsebujeta primerjavo med dvema skupinama držav članic. Skupina 'stare članice' zajema: Avstrijo, Belgijo, Dansko, Finsko, Francijo, Nemčijo, Grčijo, Irsko, Italijo, Luksemburg, Nizozemsko, Portugalsko, Španijo, Švedsko in Združeno kraljestvo. Skupina 'nove članice' zajema: Ciper, Češko, Estonijo, Madžarsko, Latvijo, Litvo, Malto, Poljsko, Slovaško in Slovenijo.


Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.