Življenjski pogoji, Slovenija, 2016

Stanovanjske razmere gospodinjstev boljše kot leto prej
S težavami, kot so puščajoča streha, vlažne stene, vlažni temelji, trhli okenski okvirji ali trhla tla, se je v letu 2016  soočalo 24 % gospodinjstev ali za 3 odstotne točke manj kot v letu 2015. Na bivalne razmere vplivajo tudi drugi dejavniki, na primer onesnaženost okolja, hrup, pretemno stanovanje in težave s kriminalom ali vandalizmom. Gospodinjstev, ki so imela v letu 2016 težave z onesnaženostjo okolja, je bilo 16 % odstotkov (prav toliko kot v 2015); takih, ki so imela težave s hrupom, je bilo 15 % (to je za odstotno točko več kot v 2015). 5 % jih je menilo, da živijo v pretemnih stanovanjih; težave s kriminalom, nasiljem ali vandalizmom v okolici jih je omenjalo 9 % (vrednosti obeh kazalnikov sta bili za odstotno točko nižji kot v 2015).

Finančni položaj gospodinjstev se izboljšuje
Odstotek gospodinjstev, ki so s svojimi dohodki preživela mesec brez težav (lahko oz. zelo lahko), se je povečal za dve odstotni točki: z 12 % (toliko je znašal v 2014 in 2015) na 14 % (v 2016). Delež tistih gospodinjstev, ki so se s svojimi dohodki težko oz. zelo težko prebila skozi mesec, pa se je zmanjšal, in sicer v dveh letih za 3 odstotne točke: z 32 % (v 2014) na 29 % (v 2016).
Od gospodinjstev, ki so v 2016 živela v najemniških stanovanjih, jih je 51 % izjavilo, da so mesec preživela zelo težko ali težko, medtem ko je bilo med lastniki stanovanj takih gospodinjstev 25 %.
Delež  gospodinjstev, ki so zelo težko ali težko preživela iz meseca v mesec, je bil največji v koroški (48 %), najmanjši pa v primorsko-notranjski statistični regiji (22 %).

Počitnice dostopne več kot dvema tretjinama gospodinjstev
Enotedenske letne počitnice zunaj doma (lahko tudi pri sorodnikih, v počitniški hišici/vikendu) za vse člane gospodinjstva  si je v letu 2016 finančno lahko privoščilo 69 % gospodinjstev. To je za odstotno točko več kot v 2015 in za 4 odstotne točke več kot v 2014.  Z vidika tipa gospodinjstva je bil odstotek takih, ki so si lahko privoščila počitnice, največji med gospodinjstvi z dvema odraslima in z vsaj enim vzdrževanim otrokom (82 %), najmanjši pa med enočlanskimi gospodinjstvi (56 %). Na možnost počitnikovanja vpliva tudi dohodek gospodinjstva. Med gospodinjstvi, ki so s svojimi dohodki težko oz. zelo težko preživela skozi mesec, si jih je 30 % lahko privoščilo počitnice.

Grafikon 1: Gospodinjstva, ki so si lahko privoščila enotedenske letne počitnice, glede na to, kako so preživela s svojimi dohodki, Slovenija, 2016

Vir: SURS

Nepričakovane izdatke bi si lahko privoščilo več gospodinjstev
Nepričakovane izdatke v višini 600 EUR bi si v letu 2016 lahko privoščilo 55 % gospodinjstev ali za odstotno točko več kot v 2015 in za 4 odstotne točke več kot v 2014.
Takih gospodinjstev, ki so mesec preživela »zelo težko«, hkrati pa so ocenila, da bi si lahko privoščila nepričakovane izdatke, je bilo 5 %; med gospodinjstvi, ki so mesec preživela »zelo lahko«, pa bi si nepričakovane izdatke lahko privoščila skoraj vsa (97 %).

Na splošno zadovoljni z življenjem
Splošno zadovoljstvo z življenjem so ocenili z najvišjo oceno v osrednjeslovenski  in gorenjski statistični regiji: 7,3 (na lestvici od 0 – povsem nezadovoljen do 10 – zelo zadovoljen); to je za 0,2 vrednosti ocene več od slovenskega povprečja (7,1). Z najnižjo oceno so ocenili svoje zadovoljstvo z življenjem v koroški statistični regiji (6,7). 
Tveganju socialne izključenosti je bil izpostavljen največji delež oseb v posavski statistični regiji (22,6 %), najmanjši pa v primorsko-notranjski statistični regiji (12,9 %). Stopnja splošnega zadovoljstva z življenjem pa je bila v obeh teh dveh regijah enaka (7,0). To pomeni, da ocena zadovoljstva z življenjem ni povezana samo s finančnimi in materialnimi vidiki, temveč da ljudje zadovoljstvo z življenjem dojemajo širše, npr. v povezavi z zdravjem, družino, prijatelji, socialnimi mrežami, konjički, prostim časom ipd.


Odstotek oseb, ki se udeležujejo plačljivih prostočasnih aktivnosti, se povečuje
Odstotek oseb (starih 16 ali več let), ki so se družili ob pijači in kosilu/večerji vsaj enkrat na mesec, se je v dveh letih povečal za 7 odstotnih točk (2014: 83 %, 2015: 86 %; 2016: 90 %). V vseh letih se je takih druženj udeleževalo več  moških kot žensk (za približno 3 odstotne točke).
Delež oseb, ki se redno udeležujejo  prostočasnih aktivnosti, ki jih je treba plačati (npr. rekreacija, obiska kina, prireditve, razni tečaji ipd.) se je glede na leto 2014 povečal za 15 odstotnih točk (v 2014: 37 %, v 2016: 52 %). Tudi tovrstnih aktivnosti se je udeleževalo več moških (2016: 54 %) kot žensk (2016: 51 %).
Odstotek oseb, ki so skoraj vsak teden porabile zase manjši znesek denarja, npr. za kavico, revijo, tortico, obisk kina ipd., je bil približno enak kot v prejšnjem letu (2015: 93 %; 2016: 94 %), v primerjavi z letom 2014 pa se je dvignil za 5 odstotnih točk (2014: 89 %). Med spoloma ni bilo bistvenih razlik.

Grafikon 2: Osebe (16 ali več let), ki si iz finančnih razlogov niso mogle privoščiti … , Slovenija

Vir: SURS