Svetovni dan otrok
20. november, svetovni dan otrok
V Sloveniji je na začetku leta živelo 376.735 otrok, kar predstavlja 18 % prebivalstva. Lani je 72 % gospodinjstev otrokom, starim manj kot 16 let, omogočilo obiskovanje plačljivih prostočasnih dejavnosti.
Svetovni dan otrok praznujemo vsako leto 20. novembra, saj je na ta dan leta 1959 Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Deklaracijo o otrokovih pravicah, leta 1989 pa še Konvencijo o otrokovih pravicah. Združeni narodi med otroke štejejo vse osebe, mlajše od 18 let. Ta dan je namenjen predvsem promociji in praznovanju njihovih pravic ter spodbujanju razprav o tem, kako poskrbeti za boljši svet in prihodnost otrok.
Število otrok se v zadnjih letih zmanjšuje
Na začetku letošnjega leta je v Sloveniji živelo 376.735 otrok, starih 0–17 let, med njimi 194.175 dečkov in 182.560 deklic. Skupno so zajemali 18 % prebivalstva, v letu osamosvojitve pa četrtino.
Slovenija se je lani s prav tako 18-odstotnim deležem otrok uvrstila ravno v povprečje članic Evropske unije. Največji delež je bil na Irskem (23 %), več kot petino otrok med prebivalci sta imeli še Francija in Švedska (21 %). Najmanjša deleža pa sta bila na Malti in v Italiji (15 %), sledili sta Portugalska in Grčija (16 %).
Najpogostejše ime dečkov na začetku letošnjega leta je bilo Luka, sledila sta Nik in Filip. Med deklicami so bila najpogostejša imena Eva, Ema in Zala.
Skoraj vsem otrokom na voljo izbrane dobrine
Lani smo spremljali, v kolikšni meri so posamezne dobrine dostopne otrokom do vključno 15. leta starosti. V skoraj vseh gospodinjstvih, v katerih živijo tudi otroci te starosti, so bili na voljo sadje in zelenjava ter mesni oz. enakovredni vegetarijanski obrok vsaj enkrat dnevno (oboje 99 %). V enakem deležu so gospodinjstva otrokom lahko privoščila igrače in igre za notranjo uporabo (namizne, družabne, računalniške igre, kocke ipd.).
Podobno je bilo z dostopom do dobrin, kot sta oprema za zunanje aktivnosti (kolo, rolerji, smuči, sani ipd.) in vsaj ena knjiga, primerna starosti otroka (oboje 98 %).
Nova oblačila za otroke, stare do vključno 15 let, si je lani lahko privoščilo 97 % gospodinjstev, dva para čevljev pa 99 %.
72 % gospodinjstev je lani otrokom omogočilo plačljive prostočasne dejavnosti
97 % gospodinjstev je lani otrokom omogočilo udeležbo na šolskih izletih in sodelovanje v plačljivih šolskih aktivnostih, v enakem deležu so otrokom zagotovila primeren prostor za učenje in delanje domačih nalog. Manj gospodinjstev (72 %) je otrokom omogočilo obiskovanje plačljivih prostočasnih dejavnosti (npr. krožek, glasbeno šolo, športno dejavnost in druge aktivnosti); 3 % jim tega niso mogli privoščiti zaradi finančnih razlogov.
Najmanj en teden počitnic na leto zunaj doma je otrokom omogočilo 94 % gospodinjstev. V 91 % so otroci prijatelje povabili na igro in prigrizek, v 98 % pa so tudi praznovali ob posebnih priložnostih, kot so rojstni dan, god, verski ali drugi prazniki.
Zdravstveno stanje otrok v večini ocenjeno kot zelo dobro
V letu 2024 so starši ali skrbniki v Sloveniji za 71 % otrok, starih do vključno 15 let, ocenili njihovo splošno zdravstveno stanje kot zelo dobro, za četrtino pa kot dobro. Staršev ali skrbnikov, ki bi splošno zdravstveno stanje otrok ocenili kot slabo ali zelo slabo, skoraj ni bilo.
Tudi v preostalih članicah Evropske unije so menili, da je splošno zdravstveno stanje otrok dobro. Najbolje so, tako kot leta 2021, zdravje otrok ocenili starši ali skrbniki v Grčiji (94 % otrok), na Cipru (93 % otrok) in Hrvaškem (89 % otrok). Najmanj staršev, ki so zdravje otrok ocenili kot zelo dobro, pa je bilo v Latviji (31 % otrok), Estoniji (47 % otrok) in Italiji (48 % otrok). Slovenija se je, tako kot leta 2021, ponovno uvrstila med države, v katerih starši ali skrbniki bolje ocenjujejo zdravje svojih otrok.
V Sloveniji najmanj otrok izpostavljenih tveganju socialne izključenosti
Stopnja tveganja socialne izključenosti meri delež oseb, ki živijo v gospodinjstvih z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, ali pa so ta resno materialno in socialno prikrajšana ali imajo zelo nizko delovno intenzivnost.
V EU je bilo temu tveganju lani izpostavljenih več kot 19 milijonov otrok oz. nekaj manj kot četrtina (24 %) – največ v Bolgariji in Španiji (35 %), več kot tretjina pa še v Romuniji (34 %). Slovenija je imela med vsemi članicami EU najmanjši delež teh otrok, 12-odstotnega (enako kot leta 2023).
Število otrok se v zadnjih letih zmanjšuje
Na začetku letošnjega leta je v Sloveniji živelo 376.735 otrok, starih 0–17 let, med njimi 194.175 dečkov in 182.560 deklic. Skupno so zajemali 18 % prebivalstva, v letu osamosvojitve pa četrtino.
Slovenija se je lani s prav tako 18-odstotnim deležem otrok uvrstila ravno v povprečje članic Evropske unije. Največji delež je bil na Irskem (23 %), več kot petino otrok med prebivalci sta imeli še Francija in Švedska (21 %). Najmanjša deleža pa sta bila na Malti in v Italiji (15 %), sledili sta Portugalska in Grčija (16 %).
Najpogostejše ime dečkov na začetku letošnjega leta je bilo Luka, sledila sta Nik in Filip. Med deklicami so bila najpogostejša imena Eva, Ema in Zala.
Skoraj vsem otrokom na voljo izbrane dobrine
Lani smo spremljali, v kolikšni meri so posamezne dobrine dostopne otrokom do vključno 15. leta starosti. V skoraj vseh gospodinjstvih, v katerih živijo tudi otroci te starosti, so bili na voljo sadje in zelenjava ter mesni oz. enakovredni vegetarijanski obrok vsaj enkrat dnevno (oboje 99 %). V enakem deležu so gospodinjstva otrokom lahko privoščila igrače in igre za notranjo uporabo (namizne, družabne, računalniške igre, kocke ipd.).
Podobno je bilo z dostopom do dobrin, kot sta oprema za zunanje aktivnosti (kolo, rolerji, smuči, sani ipd.) in vsaj ena knjiga, primerna starosti otroka (oboje 98 %).
Nova oblačila za otroke, stare do vključno 15 let, si je lani lahko privoščilo 97 % gospodinjstev, dva para čevljev pa 99 %.
72 % gospodinjstev je lani otrokom omogočilo plačljive prostočasne dejavnosti
97 % gospodinjstev je lani otrokom omogočilo udeležbo na šolskih izletih in sodelovanje v plačljivih šolskih aktivnostih, v enakem deležu so otrokom zagotovila primeren prostor za učenje in delanje domačih nalog. Manj gospodinjstev (72 %) je otrokom omogočilo obiskovanje plačljivih prostočasnih dejavnosti (npr. krožek, glasbeno šolo, športno dejavnost in druge aktivnosti); 3 % jim tega niso mogli privoščiti zaradi finančnih razlogov.
Najmanj en teden počitnic na leto zunaj doma je otrokom omogočilo 94 % gospodinjstev. V 91 % so otroci prijatelje povabili na igro in prigrizek, v 98 % pa so tudi praznovali ob posebnih priložnostih, kot so rojstni dan, god, verski ali drugi prazniki.
Zdravstveno stanje otrok v večini ocenjeno kot zelo dobro
V letu 2024 so starši ali skrbniki v Sloveniji za 71 % otrok, starih do vključno 15 let, ocenili njihovo splošno zdravstveno stanje kot zelo dobro, za četrtino pa kot dobro. Staršev ali skrbnikov, ki bi splošno zdravstveno stanje otrok ocenili kot slabo ali zelo slabo, skoraj ni bilo.
Tudi v preostalih članicah Evropske unije so menili, da je splošno zdravstveno stanje otrok dobro. Najbolje so, tako kot leta 2021, zdravje otrok ocenili starši ali skrbniki v Grčiji (94 % otrok), na Cipru (93 % otrok) in Hrvaškem (89 % otrok). Najmanj staršev, ki so zdravje otrok ocenili kot zelo dobro, pa je bilo v Latviji (31 % otrok), Estoniji (47 % otrok) in Italiji (48 % otrok). Slovenija se je, tako kot leta 2021, ponovno uvrstila med države, v katerih starši ali skrbniki bolje ocenjujejo zdravje svojih otrok.
V Sloveniji najmanj otrok izpostavljenih tveganju socialne izključenosti
Stopnja tveganja socialne izključenosti meri delež oseb, ki živijo v gospodinjstvih z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, ali pa so ta resno materialno in socialno prikrajšana ali imajo zelo nizko delovno intenzivnost.
V EU je bilo temu tveganju lani izpostavljenih več kot 19 milijonov otrok oz. nekaj manj kot četrtina (24 %) – največ v Bolgariji in Španiji (35 %), več kot tretjina pa še v Romuniji (34 %). Slovenija je imela med vsemi članicami EU najmanjši delež teh otrok, 12-odstotnega (enako kot leta 2023).
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)