Bilance proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov, 2024
Samooskrba pri vseh rastlinskih bilancah večja kot leto prej
Prebivalcu Slovenije je bilo lani za prehrano na voljo v povprečju 143 kg sadja, 113 kg žit, 104 kg zelenjave, 91 kg mesa, 79 kg krompirja, 11 kg jajc, 6 kg riža in 1 kg medu.
Pridelali več sadja, zelenjave in medu kot leto prej
Domača proizvodnja sadja je obsegala 91.000 ton ali za 93 % več kot leta 2023 (47.000 ton). Pridelanih je bilo 85.000 ton zelenjave, kar je za 14 % več kot v letu pred tem (74.000 ton), in 1.000 ton medu oz. za skoraj 4-krat toliko kot predlani (290 ton).
Stopnje samooskrbe v porastu, razen pri mesu in jajcih
Lani so se stopnje samooskrbe zvišale pri vseh rastlinskih bilancah. Pri živalskih se je samooskrba zvišala samo pri medu, znižala pa pri mesu in jajcih.
Stopnja samooskrbe se je tako pri sadju zvišala za 11 odstotnih točk (na 27 %), krompirju in zelenjavi za 3 odstotne točke (na 41 in 36 %) ter žitih za 2 odstotni točki (na 81 %). Pri medu se je dvignila za 35 odstotnih točk (na 48 %), medtem ko je pri mesu upadla za 4 odstotne točke (na 79 %) in jajcih za 8 odstotnih točk (na 87 %).
Stopnja samooskrbe po rastlinskih kmetijskih proizvodih, koledarsko leto, Slovenija
Stopnja samooskrbe po živalskih kmetijskih proizvodih, koledarsko leto, Slovenija
Razpoložljiva količina za prehrano večja pri sadju, mesu in zelenjavi
Prebivalec Slovenije je imel lani v povprečju za prehrano na voljo 143 kg sadja, 113 kg žit, 104 kg zelenjave, 91 kg mesa, 79 kg krompirja, 11 kg jajc, 6 kg riža in 1 kg medu. V primerjavi s predlanskim letom je bila razpoložljiva količina za prehrano večja pri sadju, in sicer za 13 kg (10 %), sledila sta meso (za 4 kg oz. 5 % več) in zelenjava (za 4 kg oz. 3 % več). Pri preostalih bilancah je ostala na podobni ravni.
Razpoložljiva količina za prehrano na prebivalca, koledarsko leto, Slovenija
Tabele z najnovejšimi podatki, poleg bilanc za koledarsko leto tudi podatki iz bilanc kmetijskih proizvodov za tržno oz. proizvodno leto, so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Domača proizvodnja sadja je obsegala 91.000 ton ali za 93 % več kot leta 2023 (47.000 ton). Pridelanih je bilo 85.000 ton zelenjave, kar je za 14 % več kot v letu pred tem (74.000 ton), in 1.000 ton medu oz. za skoraj 4-krat toliko kot predlani (290 ton).
Stopnje samooskrbe v porastu, razen pri mesu in jajcih
Lani so se stopnje samooskrbe zvišale pri vseh rastlinskih bilancah. Pri živalskih se je samooskrba zvišala samo pri medu, znižala pa pri mesu in jajcih.
Stopnja samooskrbe se je tako pri sadju zvišala za 11 odstotnih točk (na 27 %), krompirju in zelenjavi za 3 odstotne točke (na 41 in 36 %) ter žitih za 2 odstotni točki (na 81 %). Pri medu se je dvignila za 35 odstotnih točk (na 48 %), medtem ko je pri mesu upadla za 4 odstotne točke (na 79 %) in jajcih za 8 odstotnih točk (na 87 %).
Stopnja samooskrbe po rastlinskih kmetijskih proizvodih, koledarsko leto, Slovenija
Stopnja samooskrbe po živalskih kmetijskih proizvodih, koledarsko leto, Slovenija
Razpoložljiva količina za prehrano večja pri sadju, mesu in zelenjavi
Prebivalec Slovenije je imel lani v povprečju za prehrano na voljo 143 kg sadja, 113 kg žit, 104 kg zelenjave, 91 kg mesa, 79 kg krompirja, 11 kg jajc, 6 kg riža in 1 kg medu. V primerjavi s predlanskim letom je bila razpoložljiva količina za prehrano večja pri sadju, in sicer za 13 kg (10 %), sledila sta meso (za 4 kg oz. 5 % več) in zelenjava (za 4 kg oz. 3 % več). Pri preostalih bilancah je ostala na podobni ravni.
Razpoložljiva količina za prehrano na prebivalca, koledarsko leto, Slovenija
Tabele z najnovejšimi podatki, poleg bilanc za koledarsko leto tudi podatki iz bilanc kmetijskih proizvodov za tržno oz. proizvodno leto, so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Vir preračunov bilanc proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov je Kmetijski inštitut Slovenije.
Pri izračunu balance proizvodnje in porabe vina smo uporabili podatke zunanje trgovine, ki ne vključujejo ocenjenih podatkov mednarodne trgovine z blagom pri trgovanju z državami članicami EU za podjetja pod vključitvenim pragom in tista, ki pravočasno niso poročala (neodgovor), zato se z že objavljenimi podatki mednarodne trgovine za vino za referenčno leto 2024 nekoliko razlikujejo.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri izračunu balance proizvodnje in porabe vina smo uporabili podatke zunanje trgovine, ki ne vključujejo ocenjenih podatkov mednarodne trgovine z blagom pri trgovanju z državami članicami EU za podjetja pod vključitvenim pragom in tista, ki pravočasno niso poročala (neodgovor), zato se z že objavljenimi podatki mednarodne trgovine za vino za referenčno leto 2024 nekoliko razlikujejo.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
.jpg)
