Uporaba interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih, 2025
Delež uporabnikov interneta, starih 65–74 let, največji doslej
V letošnjem 1. četrtletju je internet večkrat na dan uporabljalo 86 % oseb, starih 16–74 let, med 75–89-letniki pa 32 %. Orodja generativne umetne inteligence, kot sta ChatGPT in Copilot, je uporabljalo 38 % oz. skoraj dvakrat toliko kot lani.
Internet uporablja čedalje več starejših
Med osebami, starimi od 16 do 74 let (v nadaljevanju: prebivalci), je internet v 1. četrtletju 2025 uporabljalo 92 % (v 2024: 91 %). Med 16–54-letniki so internet uporabljali skoraj vsi. Delež uporabnikov v starostni skupini 65–74 let (v nadaljevanju: starejši) pa je bil za 5 odstotnih točk večji kot lani in s tem največji do zdaj (71 %).
Povečala se je tudi pogostost uporabe. Narasla sta namreč deleža tistih, ki internet uporabljajo vsak dan oz. skoraj vsak dan (88 %), in tistih, ki ga uporabljajo še pogosteje, tj. večkrat na dan (86 %). Slednjih je bilo največ med 16–44-letniki (97 %), najmanj pa med starejšimi (62 %), vendar je bil tudi ta delež za 6 odstotnih točk večji kot lani.
6 % prebivalcev interneta ni še nikoli uporabljalo (v 2024: 7 %). Neuporabniki so kot glavne razloge navedli, da interneta ne potrebujejo (69 %), za njegovo uporabo nimajo dovolj znanja (37 %) ali da jih ne zanima (32 %).
Dostop do interneta od doma je imelo 94 % gospodinjstev, v katerih živi vsaj ena oseba, stara 16–74 let, kar je enako kot leto prej.
Najpogosteje dostopali do interneta prek mobilnega telefona
Devet od desetih prebivalcev je do interneta v 1. četrtletju dostopalo prek mobilnega ali pametnega telefona in polovica prek prenosnega računalnika. Tretjina jih je uporabljala internet prek namiznega in petina prek tabličnega računalnika. 30 % jih je internet uporabljalo prek drugih naprav, npr. pametne televizije ali ure, igralne konzole, e-bralnika.
Med tistimi, ki so opazili lažno informacijo, jih je tri četrt takoj vedelo, da je neresnična
V 1. četrtletju je 56 % prebivalcev (ali okoli 875.480; v 2023: 53 %) na novičarskih spletnih straneh ali družbenih medijih videlo neresnično ali dvomljivo informacijo ali vsebino, npr. besedilo, video, sliko. Med mladimi (16–24 let) je bilo takih 70 %, med starejšimi pa 33 %.
Med tistimi, ki so opazili neresnično ali dvomljivo informacijo ali vsebino, jih je 40 % (to je okoli 350.150 oseb) posebej preverilo njeno resničnost. Takih je bilo največ med 25–34-letniki, več kot polovica (52 %), najmanj pa med 55–74-letniki (30 %). Preostalih 60 % prebivalcev (to je okoli 525.330 oseb) neresničnih ali dvomljivih informacij ali vsebin ni preverilo. Razlogi za to so bili različni – večina jih je že vnaprej vedela, da so informacije, vsebina ali vir nezanesljivi (73 %). Medtem pa jih 18 % ni imelo dovolj znanja (npr. niso vedeli, kako preveriti resničnost informacije, ali pa so menili, da bi bilo to preveč zapleteno).
Uporaba in poznavanje umetne inteligence naraščata
Pomen in prisotnost tehnologij umetne inteligence (UI) v vsakdanjem življenju in gospodarstvu se krepita. To odražajo tudi podatki, saj je delež prebivalcev, ki poznajo tehnologije umetne inteligence, narasel za 11 odstotnih točk, z lanskih 57 % na 68 %.
Povečala se je tudi uporaba orodij generativne umetne inteligence, kot so ChatGPT, Copilot, DeepL, Gemini, DALL-E. Ta je uporabljalo 38 % prebivalcev, kar je za 17 odstotnih točk več kot lani. Največ uporabnikov je bilo med mladimi (73 %), medtem ko se je v starostni skupini 55–64 let delež skoraj potrojil, s 7 % na 19 %.
Uporabniki orodij generativne UI so ta najpogosteje uporabljali za zasebne namene (83 %), sledili so službeni nameni (41 %) in formalno izobraževanje (24 %).
Uporaba interneta med 75–89-letniki
Internet je v letošnjem 1. četrtletju uporabljalo 40 % oseb, starih od 75 do 89 let, skoraj tretjina (32 %) večkrat na dan. Po drugi strani pa jih 56 % interneta ni uporabljalo še nikoli. Sedem od desetih (72 %) neuporabnikov je med razlogi za to navedlo, da interneta ne potrebujejo, skoraj polovica (48 %), da so že prestari, in 39 %, da nimajo veščin za uporabo.
Tretjina (34 %) 75–89-letnikov je do interneta dostopala prek mobilnega ali pametnega telefona, 14 % prek namiznega računalnika, 11 % prek prenosnega in 5 % prek tabličnega računalnika. 4 % jih je za povezavo nanj uporabljalo druge naprave, npr. pametno televizijo, e-bralnik.
Največ 75–89-letnikov je internet uporabljalo za iskanje informacij o izdelkih ali storitvah in branje spletnih novic, časopisov ali revij (oboje po 27 %). Le nekaj manj, 26 %, jih je pošiljalo ali prejemalo e-pošto, 21 % pa jih je na internetu iskalo informacije, povezane z zdravjem. 13 % jih je uporabljalo družbene medije in 4 % orodja generativne umetne inteligence, npr. ChatGPT, Copilot.
Dvomljivo ali neresnično vsebino ali informacijo na internetu jih je opazilo 18 %, med njimi jih je skoraj četrtina (23 %) preverila njeno resničnost. Preostalih 77 % tega ni posebej preverilo; skoraj polovica (47 %) zato, ker je že vnaprej vedela, da so informacije, vsebina ali vir nezanesljivi.
Tabele z najnovejšimi podatki o uporabi interneta, orodij umetne inteligence, neresničnih informacijah, sovražnih sporočilih in uporabi mobilnega telefona, tudi po statističnih regijah, so na voljo v podatkovni bazi SiStat. Podatki o osebah, starih 75–89 let, bodo v bazi objavljeni decembra.
Med osebami, starimi od 16 do 74 let (v nadaljevanju: prebivalci), je internet v 1. četrtletju 2025 uporabljalo 92 % (v 2024: 91 %). Med 16–54-letniki so internet uporabljali skoraj vsi. Delež uporabnikov v starostni skupini 65–74 let (v nadaljevanju: starejši) pa je bil za 5 odstotnih točk večji kot lani in s tem največji do zdaj (71 %).
Povečala se je tudi pogostost uporabe. Narasla sta namreč deleža tistih, ki internet uporabljajo vsak dan oz. skoraj vsak dan (88 %), in tistih, ki ga uporabljajo še pogosteje, tj. večkrat na dan (86 %). Slednjih je bilo največ med 16–44-letniki (97 %), najmanj pa med starejšimi (62 %), vendar je bil tudi ta delež za 6 odstotnih točk večji kot lani.
6 % prebivalcev interneta ni še nikoli uporabljalo (v 2024: 7 %). Neuporabniki so kot glavne razloge navedli, da interneta ne potrebujejo (69 %), za njegovo uporabo nimajo dovolj znanja (37 %) ali da jih ne zanima (32 %).
Dostop do interneta od doma je imelo 94 % gospodinjstev, v katerih živi vsaj ena oseba, stara 16–74 let, kar je enako kot leto prej.
Najpogosteje dostopali do interneta prek mobilnega telefona
Devet od desetih prebivalcev je do interneta v 1. četrtletju dostopalo prek mobilnega ali pametnega telefona in polovica prek prenosnega računalnika. Tretjina jih je uporabljala internet prek namiznega in petina prek tabličnega računalnika. 30 % jih je internet uporabljalo prek drugih naprav, npr. pametne televizije ali ure, igralne konzole, e-bralnika.
Med tistimi, ki so opazili lažno informacijo, jih je tri četrt takoj vedelo, da je neresnična
V 1. četrtletju je 56 % prebivalcev (ali okoli 875.480; v 2023: 53 %) na novičarskih spletnih straneh ali družbenih medijih videlo neresnično ali dvomljivo informacijo ali vsebino, npr. besedilo, video, sliko. Med mladimi (16–24 let) je bilo takih 70 %, med starejšimi pa 33 %.
Med tistimi, ki so opazili neresnično ali dvomljivo informacijo ali vsebino, jih je 40 % (to je okoli 350.150 oseb) posebej preverilo njeno resničnost. Takih je bilo največ med 25–34-letniki, več kot polovica (52 %), najmanj pa med 55–74-letniki (30 %). Preostalih 60 % prebivalcev (to je okoli 525.330 oseb) neresničnih ali dvomljivih informacij ali vsebin ni preverilo. Razlogi za to so bili različni – večina jih je že vnaprej vedela, da so informacije, vsebina ali vir nezanesljivi (73 %). Medtem pa jih 18 % ni imelo dovolj znanja (npr. niso vedeli, kako preveriti resničnost informacije, ali pa so menili, da bi bilo to preveč zapleteno).
Uporaba in poznavanje umetne inteligence naraščata
Pomen in prisotnost tehnologij umetne inteligence (UI) v vsakdanjem življenju in gospodarstvu se krepita. To odražajo tudi podatki, saj je delež prebivalcev, ki poznajo tehnologije umetne inteligence, narasel za 11 odstotnih točk, z lanskih 57 % na 68 %.
Povečala se je tudi uporaba orodij generativne umetne inteligence, kot so ChatGPT, Copilot, DeepL, Gemini, DALL-E. Ta je uporabljalo 38 % prebivalcev, kar je za 17 odstotnih točk več kot lani. Največ uporabnikov je bilo med mladimi (73 %), medtem ko se je v starostni skupini 55–64 let delež skoraj potrojil, s 7 % na 19 %.
Uporabniki orodij generativne UI so ta najpogosteje uporabljali za zasebne namene (83 %), sledili so službeni nameni (41 %) in formalno izobraževanje (24 %).
Uporaba interneta med 75–89-letniki
Internet je v letošnjem 1. četrtletju uporabljalo 40 % oseb, starih od 75 do 89 let, skoraj tretjina (32 %) večkrat na dan. Po drugi strani pa jih 56 % interneta ni uporabljalo še nikoli. Sedem od desetih (72 %) neuporabnikov je med razlogi za to navedlo, da interneta ne potrebujejo, skoraj polovica (48 %), da so že prestari, in 39 %, da nimajo veščin za uporabo.
Tretjina (34 %) 75–89-letnikov je do interneta dostopala prek mobilnega ali pametnega telefona, 14 % prek namiznega računalnika, 11 % prek prenosnega in 5 % prek tabličnega računalnika. 4 % jih je za povezavo nanj uporabljalo druge naprave, npr. pametno televizijo, e-bralnik.
Največ 75–89-letnikov je internet uporabljalo za iskanje informacij o izdelkih ali storitvah in branje spletnih novic, časopisov ali revij (oboje po 27 %). Le nekaj manj, 26 %, jih je pošiljalo ali prejemalo e-pošto, 21 % pa jih je na internetu iskalo informacije, povezane z zdravjem. 13 % jih je uporabljalo družbene medije in 4 % orodja generativne umetne inteligence, npr. ChatGPT, Copilot.
Dvomljivo ali neresnično vsebino ali informacijo na internetu jih je opazilo 18 %, med njimi jih je skoraj četrtina (23 %) preverila njeno resničnost. Preostalih 77 % tega ni posebej preverilo; skoraj polovica (47 %) zato, ker je že vnaprej vedela, da so informacije, vsebina ali vir nezanesljivi.
Tabele z najnovejšimi podatki o uporabi interneta, orodij umetne inteligence, neresničnih informacijah, sovražnih sporočilih in uporabi mobilnega telefona, tudi po statističnih regijah, so na voljo v podatkovni bazi SiStat. Podatki o osebah, starih 75–89 let, bodo v bazi objavljeni decembra.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Izvedbo raziskovanja je sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.
Izvedbo raziskovanja je sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
.jpg)
.jpg)
