Mednarodni dan boja proti revščini
17. oktober, mednarodni dan boja proti revščini
Slovenija spada med države z najnižjo stopnjo tveganja socialne izključenosti v EU, prebivalci, izpostavljeni tveganju socialne izključenosti, pa si lahko privoščijo več dobrin kot v preteklosti.
Generalna skupščina Združenih narodov je 17. oktober razglasila za mednarodni dan boja proti revščini, prvič pa smo ga obeležili leta 1992. Kaj sploh je revščina in kako primerjamo različno razvite države med seboj?
Statistični uradi članic EU merimo t. i. relativno revščino, in sicer ugotavljamo, koliko ljudi je izpostavljenih tveganju revščine v primerjavi z drugimi. Kot relativno revni so opredeljeni tisti, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, običajnega za družbo, v kateri živijo.
Stopnja tveganja revščine pod EU povprečjem
Relativno revščino izražamo s stopnjo tveganja revščine. Lani je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo 13,2 % ali 276.000 prebivalcev Slovenije.
Stopnja tveganja revščine je bila najvišja v letih 2013 in 2014 (14,5 %), nato je postopno upadala do leta 2019 (12 %), v zadnjih petih letih pa je znova naraščala. V obdobju med letoma 2014 in 2024 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji nižja od EU povprečja.
Stopnja tveganja revščine najvišja med starejšimi
Lani je bila stopnja tveganja revščine najvišja med starejšimi od 64 let (22,5 %). Ženske so bile bolj izpostavljene nevarnosti, da zaidejo v revščino, predvsem starejše od 64 let (25,8 %). Z višjo starostjo se ta delež še veča, saj je stopnja tveganja revščine med ženskami, starimi 75 let ali več, znašala 29,7 %.
Upoštevajoč dokončano izobrazbo, pri kateri se tudi pojavljajo večje razlike v stopnji tveganja revščine, pa je bila slednja najvišja med prebivalci z osnovnošolsko izobrazbo ali manj (29,2 %), najnižja pa med tistimi s terciarno, tj. najbolj izobraženimi (5,9 %).
Stopnja tveganja socialne izključenosti med najnižjimi v EU
Socialna izključenost je širši pojav od tveganja revščine, saj lahko doleti tudi ljudi, ki so resno materialno in socialno prikrajšani ali živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo. V Sloveniji je bil tveganju socialne izključenosti izpostavljen vsak sedmi prebivalec (14,4 %), kar nas uvršča med najuspešnejše v EU. Manjše tveganje so zaznali le še na Češkem (11,3 %), največjega pa so izmerili v Bolgariji (30,3 %).
Prebivalcem, izpostavljenim tveganju socialne izključenosti, dostopnih več dobrin kot pred desetletjem
Dostopnost vseh opazovanih dobrin prebivalcem, ki so izpostavljeni tveganju socialne izključenosti, se je v zadnjih desetih letih povečala: za 19 odstotnih točk uporaba interneta doma, 18 odstotnih točk druženje ob pijači oz. hrani najmanj enkrat na mesec, 17 odstotnih točk zmožnost zamenjave ponošenih oblačil z nakupom novih in 14 odstotnih točk udeležba na plačljivih prostočasnih aktivnostih.
Stopnja tveganja socialne izključenosti otrok najnižja v EU
V Sloveniji se je stopnja tveganja socialne izključenosti otrok v zadnjih desetih letih znižala za 6,1 odstotne točke (leta 2014: 17,9 % in leta 2024: 11,8 %) ter dosegla najnižjo raven med članicami EU. Še nižje je upadla leta 2022, na 10,3 %. Pri odraslih je bila nekoliko višja, lani je znašala 15 %.
Na ravni EU je bilo tveganju socialne izključenosti lani izpostavljenih nekaj manj kot četrtina (24,2 %) otrok. Najvišji stopnji sta bili zaznani v Bolgariji (35,1 %) in Španiji (34,6 %), najnižja pa, kot že omenjeno, v Sloveniji.
Statistični uradi članic EU merimo t. i. relativno revščino, in sicer ugotavljamo, koliko ljudi je izpostavljenih tveganju revščine v primerjavi z drugimi. Kot relativno revni so opredeljeni tisti, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, običajnega za družbo, v kateri živijo.
Stopnja tveganja revščine pod EU povprečjem
Relativno revščino izražamo s stopnjo tveganja revščine. Lani je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo 13,2 % ali 276.000 prebivalcev Slovenije.
Stopnja tveganja revščine je bila najvišja v letih 2013 in 2014 (14,5 %), nato je postopno upadala do leta 2019 (12 %), v zadnjih petih letih pa je znova naraščala. V obdobju med letoma 2014 in 2024 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji nižja od EU povprečja.
Stopnja tveganja revščine najvišja med starejšimi
Lani je bila stopnja tveganja revščine najvišja med starejšimi od 64 let (22,5 %). Ženske so bile bolj izpostavljene nevarnosti, da zaidejo v revščino, predvsem starejše od 64 let (25,8 %). Z višjo starostjo se ta delež še veča, saj je stopnja tveganja revščine med ženskami, starimi 75 let ali več, znašala 29,7 %.
Upoštevajoč dokončano izobrazbo, pri kateri se tudi pojavljajo večje razlike v stopnji tveganja revščine, pa je bila slednja najvišja med prebivalci z osnovnošolsko izobrazbo ali manj (29,2 %), najnižja pa med tistimi s terciarno, tj. najbolj izobraženimi (5,9 %).
Stopnja tveganja socialne izključenosti med najnižjimi v EU
Socialna izključenost je širši pojav od tveganja revščine, saj lahko doleti tudi ljudi, ki so resno materialno in socialno prikrajšani ali živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo. V Sloveniji je bil tveganju socialne izključenosti izpostavljen vsak sedmi prebivalec (14,4 %), kar nas uvršča med najuspešnejše v EU. Manjše tveganje so zaznali le še na Češkem (11,3 %), največjega pa so izmerili v Bolgariji (30,3 %).
Prebivalcem, izpostavljenim tveganju socialne izključenosti, dostopnih več dobrin kot pred desetletjem
Dostopnost vseh opazovanih dobrin prebivalcem, ki so izpostavljeni tveganju socialne izključenosti, se je v zadnjih desetih letih povečala: za 19 odstotnih točk uporaba interneta doma, 18 odstotnih točk druženje ob pijači oz. hrani najmanj enkrat na mesec, 17 odstotnih točk zmožnost zamenjave ponošenih oblačil z nakupom novih in 14 odstotnih točk udeležba na plačljivih prostočasnih aktivnostih.
Stopnja tveganja socialne izključenosti otrok najnižja v EU
V Sloveniji se je stopnja tveganja socialne izključenosti otrok v zadnjih desetih letih znižala za 6,1 odstotne točke (leta 2014: 17,9 % in leta 2024: 11,8 %) ter dosegla najnižjo raven med članicami EU. Še nižje je upadla leta 2022, na 10,3 %. Pri odraslih je bila nekoliko višja, lani je znašala 15 %.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
.jpg)
.jpg)