Mednarodni dan starejših
1. oktober, mednarodni dan starejših
Na začetku leta je bilo v Sloveniji 22,1 % prebivalcev starejših od 64 let. Na ravni občin je bil njihov delež največji v Osilnici. Najpogostejši imeni sta bili Franc in Marija. Med delovno aktivnimi je bilo starejših lani 1,5 %, največ jih je delalo v kmetijstvu.
Med starejšimi več žensk
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1990 razglasila 1. oktober za mednarodni dan starejših. S to besedo običajno označujemo osebe, stare 65 let ali več. V Sloveniji jih je na začetku leta živelo 471.800, med njimi 56,1 % žensk in 43,9 % moških. Povedano drugače, med vsemi prebivalci je bilo 22,1 % starejših od 64 let; med ženskami je bil ta delež 25,0 %, med moškimi pa 19,3 %.
Največ starejših v občini Osilnica
Občina z največjim deležem starejših prebivalcev je bila na začetku letošnjega leta Osilnica (38,9 %), sledili so Hodoš/Hodos (36,7 %), Kostel (34,6 %), Šalovci (31,6 %) in Gornji Petrovci (31,3 %). Med občine z več kot 30 % starejših je spadala še Kranjska Gora (30,9 %).
Slovenija se je lani uvrstila med članice EU z največ starejše populacije. Največ starejših od 64 let je imela Italija (24,3 %), sledili sta Portugalska (24,1 %) in Bolgarija (23,8 %). Slovenija je bila z 21,8-odstotnim deležem tik nad povprečjem EU (21,6 %).
Med imeni prevladujeta Franc in Marija
Med starejšimi prebivalci Slovenije je bilo na začetku leta največ moških z imenom Franc – 12.840 ali 6,2 %. Ime v zadnjih desetletjih ni več pogosta izbira za novorojenčke, saj ga je od leta 1991 dobilo le 71 dečkov.
Med starejšimi ženskami je bilo največ Marij, 32.653 ali 12,3 %. Tako kot Franc tudi Marija izgublja priljubljenost. Od osamosvojitve države je to ime namreč prejelo le 800 novorojenk.
Med delovno aktivnimi 1,5 % starejših
Lani je bilo delovno aktivnih nekaj manj kot 940.000 prebivalcev, med njimi skoraj 13.900 starejših od 64 let oz. 1,5 %. Med zadnjimi je bilo 70,7 % moških in 29,3 % žensk. Največ starejših moških (30,1 %) in starejših žensk (21,4 %) je delalo v dejavnosti kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve. Starejši prebivalci so pogosto delali še v dejavnostih kopenski promet, cevovodni transport in arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje (6,4 % oz. 5,7 %), prebivalke pa v dejavnostih zdravstvo in izobraževanje (11,3 % oz. 10,4 %).
Skoraj 490.000 uživalcev starostnih pokojnin
Po podatkih ZPIZ-a je pokojnino iz obveznega zavarovanja (starostno, družinsko, invalidsko ali drugo vrsto pokojnine) prejemalo nekaj več kot 643.000 prebivalcev. Največ, 76,1 %, je bilo uživalcev starostnih pokojnin. Moški, ki so se upokojili starostno, so bili v povprečju stari 62 let in 10 mesecev, ženske pa 61 let in 11 mesecev. Prvi so v povprečju začeli prejemati starostno pokojnino po 38 letih in 5 mesecih delovne dobe (oz. toliko časa so bili vključeni v obvezno zavarovanje), prebivalke pa po 39 letih in 2 mesecih. Povprečna mesečna neto starostna pokojnina je lani znašala 896 EUR, kar je bilo za 8,9 % več kot leto prej.
Pod pragom tveganja revščine več žensk
Stopnja tveganja revščine je bila v Sloveniji lani 13,2-odstotna. Med starejšimi je bila višja za 9,3 odstotne točke in je znašala je 22,5 %. Navadno je višja pri ženskah, vrzel med spoloma pa je še večja med starejšimi – lani je znašala 7,4 odstotne točke.
Starejši vse pogosteje uporabljajo internet
Število uporabnikov interneta iz starostne skupine 65–74 let narašča. Leta 2007 ga je vsaj enkrat v zadnjih treh mesecih pred anketiranjem uporabljalo 7 %, lani pa dve tretjini (66 %). Največ, 50 %, jih je iskalo informacije o blagu in storitvah, 49 % jih je komuniciralo prek e-pošte, 48 % pa jih je bralo spletne novice, časopise in revije.
Skrb za zdravje z leti postaja vse pomembnejša v vsakdanjem življenju. 44 % starejših je po internetu izvedlo aktivnosti, povezane z zdravjem. 36 % jih je iskalo informacije, povezane z zdravjem, 22 % se jih je elektronsko naročalo za pregled pri zdravniku (18 % za pregled pri zdravniku v bolnišnici in 17 % pri izbranem osebnem zdravniku), 17 % pa jih je dostopalo do lastne zdravstvene dokumentacije.
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1990 razglasila 1. oktober za mednarodni dan starejših. S to besedo običajno označujemo osebe, stare 65 let ali več. V Sloveniji jih je na začetku leta živelo 471.800, med njimi 56,1 % žensk in 43,9 % moških. Povedano drugače, med vsemi prebivalci je bilo 22,1 % starejših od 64 let; med ženskami je bil ta delež 25,0 %, med moškimi pa 19,3 %.
Največ starejših v občini Osilnica
Občina z največjim deležem starejših prebivalcev je bila na začetku letošnjega leta Osilnica (38,9 %), sledili so Hodoš/Hodos (36,7 %), Kostel (34,6 %), Šalovci (31,6 %) in Gornji Petrovci (31,3 %). Med občine z več kot 30 % starejših je spadala še Kranjska Gora (30,9 %).
Slovenija se je lani uvrstila med članice EU z največ starejše populacije. Največ starejših od 64 let je imela Italija (24,3 %), sledili sta Portugalska (24,1 %) in Bolgarija (23,8 %). Slovenija je bila z 21,8-odstotnim deležem tik nad povprečjem EU (21,6 %).
Med imeni prevladujeta Franc in Marija
Med starejšimi prebivalci Slovenije je bilo na začetku leta največ moških z imenom Franc – 12.840 ali 6,2 %. Ime v zadnjih desetletjih ni več pogosta izbira za novorojenčke, saj ga je od leta 1991 dobilo le 71 dečkov.
Med starejšimi ženskami je bilo največ Marij, 32.653 ali 12,3 %. Tako kot Franc tudi Marija izgublja priljubljenost. Od osamosvojitve države je to ime namreč prejelo le 800 novorojenk.
Med delovno aktivnimi 1,5 % starejših
Lani je bilo delovno aktivnih nekaj manj kot 940.000 prebivalcev, med njimi skoraj 13.900 starejših od 64 let oz. 1,5 %. Med zadnjimi je bilo 70,7 % moških in 29,3 % žensk. Največ starejših moških (30,1 %) in starejših žensk (21,4 %) je delalo v dejavnosti kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve. Starejši prebivalci so pogosto delali še v dejavnostih kopenski promet, cevovodni transport in arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje (6,4 % oz. 5,7 %), prebivalke pa v dejavnostih zdravstvo in izobraževanje (11,3 % oz. 10,4 %).
Skoraj 490.000 uživalcev starostnih pokojnin
Po podatkih ZPIZ-a je pokojnino iz obveznega zavarovanja (starostno, družinsko, invalidsko ali drugo vrsto pokojnine) prejemalo nekaj več kot 643.000 prebivalcev. Največ, 76,1 %, je bilo uživalcev starostnih pokojnin. Moški, ki so se upokojili starostno, so bili v povprečju stari 62 let in 10 mesecev, ženske pa 61 let in 11 mesecev. Prvi so v povprečju začeli prejemati starostno pokojnino po 38 letih in 5 mesecih delovne dobe (oz. toliko časa so bili vključeni v obvezno zavarovanje), prebivalke pa po 39 letih in 2 mesecih. Povprečna mesečna neto starostna pokojnina je lani znašala 896 EUR, kar je bilo za 8,9 % več kot leto prej.
Pod pragom tveganja revščine več žensk
Stopnja tveganja revščine je bila v Sloveniji lani 13,2-odstotna. Med starejšimi je bila višja za 9,3 odstotne točke in je znašala je 22,5 %. Navadno je višja pri ženskah, vrzel med spoloma pa je še večja med starejšimi – lani je znašala 7,4 odstotne točke.
Starejši vse pogosteje uporabljajo internet
Število uporabnikov interneta iz starostne skupine 65–74 let narašča. Leta 2007 ga je vsaj enkrat v zadnjih treh mesecih pred anketiranjem uporabljalo 7 %, lani pa dve tretjini (66 %). Največ, 50 %, jih je iskalo informacije o blagu in storitvah, 49 % jih je komuniciralo prek e-pošte, 48 % pa jih je bralo spletne novice, časopise in revije.
Skrb za zdravje z leti postaja vse pomembnejša v vsakdanjem življenju. 44 % starejših je po internetu izvedlo aktivnosti, povezane z zdravjem. 36 % jih je iskalo informacije, povezane z zdravjem, 22 % se jih je elektronsko naročalo za pregled pri zdravniku (18 % za pregled pri zdravniku v bolnišnici in 17 % pri izbranem osebnem zdravniku), 17 % pa jih je dostopalo do lastne zdravstvene dokumentacije.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
