Poslovne tendence, oktober 2025
Okrepitev zaupanja v trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih
Oktobra je zaupanje zraslo v trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih, v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih pa upadlo. Glavna omejitev v proizvodnji so bile negotove gospodarske razmere, v trgovini konkurenca ter v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih premalo usposobljenih delavcev.
V predelovalnih dejavnostih
Vrednost kazalnika zaupanja je bila za 1 odstotno točko nižja kot septembra, vendar za 3 odstotne točke višja kot oktobra lani. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je upadla za 6 odstotnih točk.
Poslabšal se je kazalnik zaloge končnih izdelkov (za 1 odstotno točko), vrednost kazalnikov skupna naročila in pričakovana proizvodnja pa se ni spremenila.
Kazalnik kopičenje delovne sile je ostal enak na medletni ravni in v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, na mesečni pa se je zvišal za 2 odstotni točki.
Poslovanje v tem področju dejavnosti so najpogosteje omejevali naslednji dejavniki: negotove gospodarske razmere (39 % vprašanih podjetij, za 1 odstotno točko več kot oktobra lani), nezadostno tuje povpraševanje (34 %, za 1 odstotno točko več) in nezadostno domače povpraševanje (34 %, za 2 odstotni točki več).
Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti je bila 81,8-odstotna oz. za 0,7 odstotne točke manjša kot julija letos. Kazalnik ustreznost proizvodnih zmogljivosti se je znižal za 1 odstotno točko, medtem ko se je obseg novih naročil zvišal za 3 odstotne točke. Ocena konkurenčnega položaja se je na trgu EU poslabšala za 4 odstotne točke in na trgih zunaj EU za 6 odstotnih točk.
V trgovini na drobno
Vrednost kazalnika zaupanja se je v vseh treh primerjavah zvišala: na mesečni ravni za 5 odstotnih točk, medletno za 7 in v primerjavi z dolgoletnim povprečjem za 1 odstotno točko.
K mesečnemu izboljšanju sta prispevala kazalnika prodaja in obseg zalog – prvi za 29 odstotnih točk in drugi za 16.
Kazalnik kopičenje delovne sile se je na mesečni ravni znižal za 5 odstotnih točk in bil za 4 odstotne točke pod dolgoletnim povprečjem, na medletni ravni pa se je zvišal za 1 odstotno točko.
Poslovanje v tej dejavnosti so najbolj omejevali konkurenca v sektorju (to je navedlo 45 % podjetij, za 1 odstotno točko več kot oktobra lani), visoki stroški dela (38 %, za 1 odstotno točko manj) in nezadostno povpraševanje (25 %, za 2 odstotni točki več).
V gradbeništvu
Kazalnik zaupanja je bil na mesečni ravni nižji za 3 odstotne točke, v primerjavi z lanskim oktobrom višji za 4 odstotne točke in nad dolgoletnim povprečjem za 17 odstotnih točk.
Na mesečno znižanje sta vplivali obe komponenti kazalnika zaupanja, pričakovano zaposlovanje in skupna naročila – prva se je znižala za 5 odstotnih točk, druga pa za 1 odstotno točko.
Kazalnik kopičenje delovne sile je bil na mesečni ravni nespremenjen, na medletni za 3 odstotne točke nižji in za 10 odstotnih točk pod dolgoletnim povprečjem.
Največ podjetij, 52 %, je kot glavni omejitveni dejavnik navedlo pomanjkanje usposobljenih delavcev (medletno za 4 odstotne točke več), sledili so visoki stroški dela (37 %, za 3 odstotne točke več) in materiala (30 %, enako kot oktobra lani).
V storitvenih dejavnostih
Vrednost kazalnika zaupanja je bila za 3 odstotne točke višja tako v mesečni kot medletni primerjavi ter za 8 odstotnih točk nad dolgoletnim povprečjem.
Najizraziteje se je izboljšal kazalnik poslovni položaj (za 8 odstotnih točk), medtem ko pri preostalih kazalnikih ni bilo zaznati večjih sprememb.
Kazalnik kopičenje delovne sile je bil v vseh treh primerjavah nižji: mesečno in v primerjavi z dolgoletnim povprečjem za 2 odstotni točki, medletno pa za 1 odstotno točko.
Poslovanje sta najpogosteje omejevala pomanjkanje delovne sile (35 % podjetij, za 2 odstotni točki več kot oktobra lani) in nezadostno povpraševanje (31 %, za 1 odstotno točko več). Skoraj tretjina (31 %) podjetij je poslovala brez omejitev (3 odstotne točke več).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Vrednost kazalnika zaupanja je bila za 1 odstotno točko nižja kot septembra, vendar za 3 odstotne točke višja kot oktobra lani. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je upadla za 6 odstotnih točk.
Poslabšal se je kazalnik zaloge končnih izdelkov (za 1 odstotno točko), vrednost kazalnikov skupna naročila in pričakovana proizvodnja pa se ni spremenila.
Kazalnik kopičenje delovne sile je ostal enak na medletni ravni in v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, na mesečni pa se je zvišal za 2 odstotni točki.
Poslovanje v tem področju dejavnosti so najpogosteje omejevali naslednji dejavniki: negotove gospodarske razmere (39 % vprašanih podjetij, za 1 odstotno točko več kot oktobra lani), nezadostno tuje povpraševanje (34 %, za 1 odstotno točko več) in nezadostno domače povpraševanje (34 %, za 2 odstotni točki več).
Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti je bila 81,8-odstotna oz. za 0,7 odstotne točke manjša kot julija letos. Kazalnik ustreznost proizvodnih zmogljivosti se je znižal za 1 odstotno točko, medtem ko se je obseg novih naročil zvišal za 3 odstotne točke. Ocena konkurenčnega položaja se je na trgu EU poslabšala za 4 odstotne točke in na trgih zunaj EU za 6 odstotnih točk.
V trgovini na drobno
Vrednost kazalnika zaupanja se je v vseh treh primerjavah zvišala: na mesečni ravni za 5 odstotnih točk, medletno za 7 in v primerjavi z dolgoletnim povprečjem za 1 odstotno točko.
K mesečnemu izboljšanju sta prispevala kazalnika prodaja in obseg zalog – prvi za 29 odstotnih točk in drugi za 16.
Kazalnik kopičenje delovne sile se je na mesečni ravni znižal za 5 odstotnih točk in bil za 4 odstotne točke pod dolgoletnim povprečjem, na medletni ravni pa se je zvišal za 1 odstotno točko.
Poslovanje v tej dejavnosti so najbolj omejevali konkurenca v sektorju (to je navedlo 45 % podjetij, za 1 odstotno točko več kot oktobra lani), visoki stroški dela (38 %, za 1 odstotno točko manj) in nezadostno povpraševanje (25 %, za 2 odstotni točki več).
V gradbeništvu
Kazalnik zaupanja je bil na mesečni ravni nižji za 3 odstotne točke, v primerjavi z lanskim oktobrom višji za 4 odstotne točke in nad dolgoletnim povprečjem za 17 odstotnih točk.
Na mesečno znižanje sta vplivali obe komponenti kazalnika zaupanja, pričakovano zaposlovanje in skupna naročila – prva se je znižala za 5 odstotnih točk, druga pa za 1 odstotno točko.
Kazalnik kopičenje delovne sile je bil na mesečni ravni nespremenjen, na medletni za 3 odstotne točke nižji in za 10 odstotnih točk pod dolgoletnim povprečjem.
Največ podjetij, 52 %, je kot glavni omejitveni dejavnik navedlo pomanjkanje usposobljenih delavcev (medletno za 4 odstotne točke več), sledili so visoki stroški dela (37 %, za 3 odstotne točke več) in materiala (30 %, enako kot oktobra lani).
V storitvenih dejavnostih
Vrednost kazalnika zaupanja je bila za 3 odstotne točke višja tako v mesečni kot medletni primerjavi ter za 8 odstotnih točk nad dolgoletnim povprečjem.
Najizraziteje se je izboljšal kazalnik poslovni položaj (za 8 odstotnih točk), medtem ko pri preostalih kazalnikih ni bilo zaznati večjih sprememb.
Kazalnik kopičenje delovne sile je bil v vseh treh primerjavah nižji: mesečno in v primerjavi z dolgoletnim povprečjem za 2 odstotni točki, medletno pa za 1 odstotno točko.
Poslovanje sta najpogosteje omejevala pomanjkanje delovne sile (35 % podjetij, za 2 odstotni točki več kot oktobra lani) in nezadostno povpraševanje (31 %, za 1 odstotno točko več). Skoraj tretjina (31 %) podjetij je poslovala brez omejitev (3 odstotne točke več).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Mesečne spremembe vrednosti kazalnikov zaupanja, Slovenija, oktober 2025
METODOLOŠKO OPOZORILO
Novica vsebuje podatke z izločenimi vplivi sezone in koledarja ter podatke z izločenimi vplivi koledarja. Pri primerjavah referenčnega meseca s predhodnim so uporabljeni podatki z izločenimi vplivi sezone in koledarja, pri primerjavah z istim obdobjem predhodnega leta pa podatki z izločenim vplivom koledarja.
Časovne vrste desezoniramo direktno. To pomeni, da je za vsako tako časovno vrsto postavljen ločen model. Ker modeli med sabo niso povezani, morebitne povezave, ki obstajajo med originalnimi podatki v več časovnih vrstah, med rezultati desezoniranja teh časovnih vrst ne veljajo.
V prehodnem obdobju po začetku veljavnosti SKD 2025 statistične podatke še zbiramo in objavljamo po SKD 2008. Prehodna obdobja bodo po posameznih raziskovanjih različno dolga.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Za vsebino te objave je izključno odgovoren SURS. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za uporabo navedenih informacij.
Časovne vrste desezoniramo direktno. To pomeni, da je za vsako tako časovno vrsto postavljen ločen model. Ker modeli med sabo niso povezani, morebitne povezave, ki obstajajo med originalnimi podatki v več časovnih vrstah, med rezultati desezoniranja teh časovnih vrst ne veljajo.
V prehodnem obdobju po začetku veljavnosti SKD 2025 statistične podatke še zbiramo in objavljamo po SKD 2008. Prehodna obdobja bodo po posameznih raziskovanjih različno dolga.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Za vsebino te objave je izključno odgovoren SURS. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za uporabo navedenih informacij.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
