Uporaba interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih, podrobni podatki, 2024
Sedem od desetih prebivalcev uporablja pametne naprave ali sisteme
Pametne naprave ali sisteme je v 1. četrtletju uporabljalo sedem od desetih 16–74-letnikov. 28 % jih je imelo težave pri uporabi teh naprav. Zamenjano ali odsluženo napravo, kot je mobilni oz. pametni telefon, doma hrani 60 % uporabnikov interneta.
Uporaba pametnih naprav ali sistemov se povečuje
Internet je v 1. četrtletju 2024 uporabljalo 91 % oseb, starih od 16 do 74 let. Prek interneta pa ne komunicirajo le 16–74-letniki (v nadaljevanju: prebivalci), ampak vse pogosteje tudi različne naprave ali sistemi. Pametne naprave ali sisteme je za zasebne namene uporabljalo 70 % ali okoli 1.100.430 prebivalcev (v 2022: 67 %). Te naprave so povezane z internetom ali med seboj in zagotavljajo storitve, kot so daljinsko upravljanje, prilagajanje nastavitev ali prejemanje povratnih informacij. Največ uporabnikov pametnih naprav ali sistemov je bilo pričakovano med mladimi oz. 16–24-letniki (92 %) in najmanj med 65–74-letniki (35 %). Po statističnih regijah je bila uporaba takih naprav največja v koroški (78 %) in osrednjeslovenski (77 %), najmanjša pa v savinjski regiji (58 %).
Virtualne asistente v obliki mobilne aplikacije ali zvočnika uporabljala petina
Več kot polovica prebivalcev (51 %; v 2022: 49 %) je za brskanje po internetu oz. gledanje videovsebin uporabljala pametni televizor, povezan z internetom. 36 % (v 2022: 32 %) jih je uporabljalo pametno uro, zapestnico, očala, brezžične slušalke ali druge pametne dodatke, 32 % (v 2022: 24 %) zvočnik ali avdiosistem, povezan z bluetoothom, in 11 % (v 2022: 7 %) z internetom povezan pametni zvočnik ali avdiosistem, ki omogoča glasovno upravljanje oz. upravljanje drugih pametnih naprav (npr. Amazon Alexa, Apple Siri, Google Home, Sonos One).
Desetina jih je uporabljala z internetom povezano igralno konzolo, npr. Playstation, Xbox, 8 % pametne naprave za spremljanje krvnega tlaka, ravni sladkorja v krvi, telesne teže (npr. pametno tehtnico) ali druge pametne naprave za zdravje in zdravstveno oskrbo, npr. pametno zobno ščetko ali Telekomovo storitev E-oskrba. Pametne igrače, kot so roboti, droni ali lutke, pa so preizkusili 3 %.
Najpogostejša težava pri uporabi pametnih naprav internetna ali druga povezava
28 % uporabnikov pametnih naprav in sistemov se je pri uporabi srečalo z različnimi težavami. Več kot petina (22 %) jih je odgovorila, da je imela druge težave, npr. z internetno, bluetooth ali drugo povezavo, 7 % pa pri uporabi teh naprav, npr. pri vgradnji ali vzpostavitvi naprave. Pri 4 % se je pojavila težava z zaščito ali zasebnostjo podatkov, npr. zaradi vdora v napravo (to je okoli 44.560 oseb), in pri 1 % težava z varnostjo ali zdravjem, npr. uporaba naprave je privedla do nesreče ali poškodbe. Največ uporabnikov pametnih naprav in sistemov, 72 %, pri uporabi ni imelo težav.
Nazadnje zamenjano ali odsluženo napravo jih največ hrani v gospodinjstvu
S povečano uporabo interneta in s tem naprav za brskanje po spletu ter pošiljanje sporočil se povečuje tudi količina elektronskih in digitalnih odpadkov.
Več kot polovica (60 %) tistih, ki so internet uporabljali v zadnjih 3 mesecih pred anketiranjem, je odgovorila, da mobilni oz. pametni telefon po njegovi zamenjavi hrani v gospodinjstvu, 36 % jih enako stori s prenosnim ali tabličnim računalnikom in 23 % z namiznim računalnikom.
Mobilni ali pametni telefon je prodalo ali podarilo 19 % prebivalcev, 11 % pa jih je enako storilo s prenosnim, tabličnim in tudi namiznim računalnikom.
Namizni računalnik jih je odložilo med elektronske odpadke ali oddalo trgovcu ob nakupu nove naprave ali podjetju, ki zbira ali reciklira elektronsko opremo, 15 %, desetina (10 %) uporabnikov je to storila z mobilnim ali pametnim telefonom in prenosnim ali tabličnim računalnikom. Takih, ki so eno izmed omenjenih naprav odložili med preostale odpadke, je bilo malo, okoli 1 %.
Preostali so odgovorili, da omenjene naprave še vedno uporabljajo ali pa jih sploh nimajo oz. ne uporabljajo.
Ob nakupu naprave najpomembnejši cena in strojna oprema
Uporabniki se pri nakupu nove ali rabljene naprave odločajo predvsem na podlagi njenih lastnosti. Za večino je najpomembnejši dejavnik pri izbiri mobilnega ali pametnega telefona oz. namiznega, prenosnega ali tabličnega računalnika cena (68 %), z 62 % je sledila lastnost strojne opreme, npr. velikost diska, zmogljivost procesorja, grafične kartice ali kamere. Pri manj kot polovici (46 %) je na odločitev o nakupu vplivala znamka, oblika ali velikost naprave ter pri 15 % energetska učinkovitost naprave – ta delež je bil največji med mladimi (25 %).
Več kot desetini (11 %) se je ob nakupu zdela pomembna trajnostna oz. ekološka zasnova naprave, npr. možnost enostavne nadgradnje ali popravila ter do okolja prijazna embalaža, 10 % možnost nakupa podaljšanega jamstva ali garancije in 8 % možnost menjave staro za novo.
Tabele z najnovejšimi podatki o uporabi pametnih naprav ali sistemov in ravnanju z odsluženimi IKT-napravami, tudi po statističnih regijah, so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Internet je v 1. četrtletju 2024 uporabljalo 91 % oseb, starih od 16 do 74 let. Prek interneta pa ne komunicirajo le 16–74-letniki (v nadaljevanju: prebivalci), ampak vse pogosteje tudi različne naprave ali sistemi. Pametne naprave ali sisteme je za zasebne namene uporabljalo 70 % ali okoli 1.100.430 prebivalcev (v 2022: 67 %). Te naprave so povezane z internetom ali med seboj in zagotavljajo storitve, kot so daljinsko upravljanje, prilagajanje nastavitev ali prejemanje povratnih informacij. Največ uporabnikov pametnih naprav ali sistemov je bilo pričakovano med mladimi oz. 16–24-letniki (92 %) in najmanj med 65–74-letniki (35 %). Po statističnih regijah je bila uporaba takih naprav največja v koroški (78 %) in osrednjeslovenski (77 %), najmanjša pa v savinjski regiji (58 %).
Virtualne asistente v obliki mobilne aplikacije ali zvočnika uporabljala petina
Več kot polovica prebivalcev (51 %; v 2022: 49 %) je za brskanje po internetu oz. gledanje videovsebin uporabljala pametni televizor, povezan z internetom. 36 % (v 2022: 32 %) jih je uporabljalo pametno uro, zapestnico, očala, brezžične slušalke ali druge pametne dodatke, 32 % (v 2022: 24 %) zvočnik ali avdiosistem, povezan z bluetoothom, in 11 % (v 2022: 7 %) z internetom povezan pametni zvočnik ali avdiosistem, ki omogoča glasovno upravljanje oz. upravljanje drugih pametnih naprav (npr. Amazon Alexa, Apple Siri, Google Home, Sonos One).
Desetina jih je uporabljala z internetom povezano igralno konzolo, npr. Playstation, Xbox, 8 % pametne naprave za spremljanje krvnega tlaka, ravni sladkorja v krvi, telesne teže (npr. pametno tehtnico) ali druge pametne naprave za zdravje in zdravstveno oskrbo, npr. pametno zobno ščetko ali Telekomovo storitev E-oskrba. Pametne igrače, kot so roboti, droni ali lutke, pa so preizkusili 3 %.
Najpogostejša težava pri uporabi pametnih naprav internetna ali druga povezava
28 % uporabnikov pametnih naprav in sistemov se je pri uporabi srečalo z različnimi težavami. Več kot petina (22 %) jih je odgovorila, da je imela druge težave, npr. z internetno, bluetooth ali drugo povezavo, 7 % pa pri uporabi teh naprav, npr. pri vgradnji ali vzpostavitvi naprave. Pri 4 % se je pojavila težava z zaščito ali zasebnostjo podatkov, npr. zaradi vdora v napravo (to je okoli 44.560 oseb), in pri 1 % težava z varnostjo ali zdravjem, npr. uporaba naprave je privedla do nesreče ali poškodbe. Največ uporabnikov pametnih naprav in sistemov, 72 %, pri uporabi ni imelo težav.
Nazadnje zamenjano ali odsluženo napravo jih največ hrani v gospodinjstvu
S povečano uporabo interneta in s tem naprav za brskanje po spletu ter pošiljanje sporočil se povečuje tudi količina elektronskih in digitalnih odpadkov.
Več kot polovica (60 %) tistih, ki so internet uporabljali v zadnjih 3 mesecih pred anketiranjem, je odgovorila, da mobilni oz. pametni telefon po njegovi zamenjavi hrani v gospodinjstvu, 36 % jih enako stori s prenosnim ali tabličnim računalnikom in 23 % z namiznim računalnikom.
Mobilni ali pametni telefon je prodalo ali podarilo 19 % prebivalcev, 11 % pa jih je enako storilo s prenosnim, tabličnim in tudi namiznim računalnikom.
Namizni računalnik jih je odložilo med elektronske odpadke ali oddalo trgovcu ob nakupu nove naprave ali podjetju, ki zbira ali reciklira elektronsko opremo, 15 %, desetina (10 %) uporabnikov je to storila z mobilnim ali pametnim telefonom in prenosnim ali tabličnim računalnikom. Takih, ki so eno izmed omenjenih naprav odložili med preostale odpadke, je bilo malo, okoli 1 %.
Preostali so odgovorili, da omenjene naprave še vedno uporabljajo ali pa jih sploh nimajo oz. ne uporabljajo.
Ob nakupu naprave najpomembnejši cena in strojna oprema
Uporabniki se pri nakupu nove ali rabljene naprave odločajo predvsem na podlagi njenih lastnosti. Za večino je najpomembnejši dejavnik pri izbiri mobilnega ali pametnega telefona oz. namiznega, prenosnega ali tabličnega računalnika cena (68 %), z 62 % je sledila lastnost strojne opreme, npr. velikost diska, zmogljivost procesorja, grafične kartice ali kamere. Pri manj kot polovici (46 %) je na odločitev o nakupu vplivala znamka, oblika ali velikost naprave ter pri 15 % energetska učinkovitost naprave – ta delež je bil največji med mladimi (25 %).
Več kot desetini (11 %) se je ob nakupu zdela pomembna trajnostna oz. ekološka zasnova naprave, npr. možnost enostavne nadgradnje ali popravila ter do okolja prijazna embalaža, 10 % možnost nakupa podaljšanega jamstva ali garancije in 8 % možnost menjave staro za novo.
Tabele z najnovejšimi podatki o uporabi pametnih naprav ali sistemov in ravnanju z odsluženimi IKT-napravami, tudi po statističnih regijah, so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Izvedbo raziskovanja je sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.
Izvedbo raziskovanja je sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
