Mednarodni dan žensk

V Sloveniji živi 1.045.000 žensk in predstavljajo 49,8 % vseh prebivalcev Slovenije. Od tega je:

• 6 % deklic, ki so mlajše od 6 let in so v večini vključene v vrtec
• 9 % osnovnošolk
• 7 % dijakinj in študentk
• 39 % zaposlenih in samozaposlenih
• 4 % brezposelnih
• 29 % upokojenk
• 6 % žensk, ki so kako drugače neaktivne.

V letu 2019 je prvič v 160-letni zgodovini, odkar imamo zanesljive podatke o številu prebivalcev na ozemlju Slovenije, število moških preseglo število žensk. V Evropski uniji ni prav veliko držav, kjer je žensk manj kot moških (poleg Slovenije še Luksemburg, Malta, Švedska). Žensk je v Sloveniji manj kot moških do 61 leta starosti. Po tej starosti pa številčno prevladujejo.

Ženske na trgu dela
Ženske predstavljajo malo manj kot polovico delovno aktivnega prebivalstva. V 4. četrtletju 2020 jih je bilo 449.000, od tega je bilo 90 % zaposlenih, 10 % pa samozaposlenih in pomagajočih družinskih članic. Skoraj polovica delovno aktivnih žensk je imela terciarno izobrazbo. Delovno aktivnih moških s tako izobrazbo je bilo nekaj več kot četrtina.

Na vodilnih mestih so ženske še vedno v manjšini, vendar se njihov delež tudi v tej skupini počasi povečuje. Po podatkih mednarodno primerljivega raziskovanja Aktivno in neaktivno prebivalstvo je bilo v Sloveniji v 2019 med menedžerji in menedžerkami 40 % žensk. S tem podatkom se je Slovenija med preostalimi članicami EU-28 uvrstila na četrto mesto (za Latvijo, Poljsko in Švedsko).

Delo od doma
Pomemben vidik usklajevanja poklicnega in družinskega življenja je delo z delovnim časom, krajšim od polnega, pa tudi možnost opravljanja dela od doma. V Sloveniji je v letu 2019 delalo od doma 20 % delovno aktivnih žensk, kar nas je uvrstilo malo nad povprečje celotne EU. V Evropski uniji je običajno ali včasih (v 2019) delalo od doma 16 % delovno aktivnih žensk, največ na Nizozemskem in Švedskem (več kot tretjina), najmanj pa v Bolgariji (1 %) in Romuniji (2 % delovno aktivnih). 



Odsotnost z dela
V “običajnih” razmerah je med ženskami največ odsotnosti z dela zaradi dopusta, bolezni ali poškodbe ter zaradi materinskega oz. starševskega dopusta. Kategorija »čakanje na delo« je bila v obdobju pred pandemijo in v času nekoliko sproščenih ukrepov za zajezitev epidemije v 3. četrtletju 2020 bolj izjema. Od vseh delovno aktivnih žensk, ki so bile v tem času odsotne z dela, jih je bilo namreč »na čakanju« 4 %.

V prvem valu epidemije je bilo med aprilom in junijem 2020 na čakanju na delo nekaj manj kot polovica vseh delovno aktivnih žensk, ki so bile takrat odsotne z dela iz različnih razlogov. V 4. četrtletju 2020, v drugem valu epidemije, je bil njihov delež ponovno višji: na čakanju na delo je bilo 27 % z dela odsotnih delovno aktivnih žensk. Tudi v tem četrtletju je bil to, tako kot v 2. četrtletju 2020, najpogostejši razlog za odsotnost z dela.

 

Usklajevanje dela in družinskega življenja
Med starejšimi od 19 let so tri od štirih mame, med temi pa je največ takih, ki so mame dvema otrokoma. Primerjali smo stopnje delovne aktivnosti žensk, starih 15–64 let, z dvema otrokoma v evropskih državah in ugotovili, da je bila Slovenija v 2019 med vsemi članicami EU-28 prav v vrhu. V 2019 je bilo v Sloveniji delovno aktivnih 88 % žensk z dvema otrokoma, sledila je Švedska s 87 %.
Stopnja delovne aktivnost je v Sloveniji visoka tudi med ženskami z enim ali tremi in več otroki. Tudi po vrednosti teh dveh podatkov sodi Slovenija med prve tri države članice EU.


Tretjina delovno aktivnih žensk v Evropski uniji, ki skrbijo tudi za družino, po njihovi oceni iz 2018 ni imelo večjih težav pri usklajevanju dela in družinskega življenja. Med preostalimi, ki pa so se pri tem srečevale z določenimi omejitvami, jih je imelo v večini držav, tudi v Sloveniji, največ težav zaradi nepredvidljivega urnika dela.

Brezposelnost
Stopnja brezposelnosti med ženskami je tudi v zadnjem času tako kot v običajnih razmerah v prejšnjih letih nekoliko višja kot med moškimi. V 4. četrtletju 2020 je bilo brezposelnih 5,7 % aktivnih žensk in 4,6 % aktivnih moških.



Družabna omrežja uporabljal višji delež žensk kot moških
V letu 2020 je digitalizacija, spletno komuniciranje in uporaba interneta dobila še večji pomen. V 1. četrtletju 2020 (ko epidemija covida-19 še ni dodobra spremenila našega življenja in navad) je internet redno uporabljalo 86 % žensk, starih 16–74 let (87 % moških). Vsak dan ali skoraj vsak dan je internet uporabljalo 77 % žensk, starih 16–74 let (75 % moških). Internet je postal nepogrešljiv za delo od doma. Zelo se je povečalo tudi spletno nakupovanje. V 2010 je vsaj en spletni nakup opravilo manj kot tretjina žensk, starih 16–74 let, v 2020 je bilo takih že 67 % (69 % moških).

 

Pametne telefone je v 1. četrtletju 2020 uporabljalo 78 % žensk, starih 16–74 let. Med moškimi je bil delež uporabnikov pametnega telefona le malo višji (81 %). So pa ženske uporabljale pametne telefone v večjem odstotku kot moški za pošiljanje ali prejemanje e-pošte, brskanje po internetu in za uporabo družabnih omrežij. Družabna omrežja je uporabljalo 70 % uporabnic pametnega telefona (57 % moških).

Še nekaj dejstev o ženskah v Sloveniji

• V Sloveniji živi 1.045.643 žensk (1. 7. 2020), njihova povprečna starost je 45,1 leta (kar je 3 leta več od povprečne starosti moških), njihova najpogostejša imena so Marija, Ana in Maja, med rojenimi od 2000 dalje pa Eva, Nika in Sara.
• V Sloveniji v 2019 rojena deklica je lahko ob rojstvu pričakovala, da bo (ob enakih življenjskih razmerah) dočakala 84,2 leta (5,7 leta več kot v Sloveniji istega leta rojeni fantek).
• V 2019 je 8.895 žensk rodilo prvič.
• Največ žensk v Sloveniji ima srednješolsko izobrazbo (45 %), 29 % pa je takih, ki imajo dokončano terciarno izobrazbo, tj. vsaj višješolsko stopnjo izobrazbe (med sto moškimi v Sloveniji je takih povprečno 20). Vsako leto diplomira več študentk kot študentov. Med ženskami je torej delež višje- ali visokošolsko izobraženih večji kot med moškimi, razen med starejšimi prebivalci.
• Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih žensk v Sloveniji (po začasnih podatkih strukturne statistike plač za 2019) je znašala 1.790 EUR (111 EUR manj od povprečne plače moških).
• Tveganju revščine so ženske večinoma izpostavljene v večji meri kot moški. V 2019 je bila stopnja tveganja revščine med ženskami 13-odstotna (med moškimi: 10,9-odstotna). V Sloveniji so bile v 2019 v najtežjem položaju ženske, stare 65 ali več let (z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, jih je živelo 23 %), še posebno tiste, ki so živele same (46,8 % pod pragom tveganja revščine). Večje razlike med ženskami in moškimi se kažejo že pri starosti 60 ali več let.