Notranje selitve in covid-19

Vlada RS je 29. marca 2020 sprejela Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin, katerega namen je bil zajeziti in uspešneje obvladovati epidemijo covida-19. Odlok je z nekaj izjemami prepovedoval prebivalcem gibanje zunaj občine, v kateri imajo prijavljeno stalno ali začasno prebivališče; tudi premiki med obema prebivališčema niso bili dovoljeni. Sledili so zanimivi dogodki, ki smo jih zaznali tudi v demografski statistiki.

Več prijav začasnega prebivališča

V urah in dneh neposredno po sprejetju in uveljavitvi omenjenega Odloka je poskočilo število prijav začasnega prebivališča, saj so številni prebivalci hiteli urejati prijavo svojega dejanskega prebivališča, da bi se izognili morebitni kazni. Prijava začasnega prebivališča je namreč v primerjavi s prijavo stalnega prebivališča enostavnejši postopek, saj ne zahteva niti menjave osebnih dokumentov. Ker je veljavnost prijave začasnega prebivališča za večino prebivalcev Slovenije praviloma dve leti, je bilo to po statističnih merilih dovolj dolgo obdobje, da smo na Statističnem uradu Republike Slovenije te dogodke zaznali kot notranje selitve.

V prvem tednu po sprejetju odloka, tj. od 30. marca do 5. aprila 2020, se je po začasnih podatkih preselilo v drugo občino skupaj 9.310 prebivalcev Slovenije, od tega je bilo selitev s stalnega na začasno prebivališče 92 %. V primerljivem obdobju leta 2019 se je v drugo občino preselilo 1.287 prebivalcev, od tega s stalnega na začasni naslov 36 %. V prvem polletju 2020 je bilo po začasnih podatkih dve tretjini več medobčinskih selitev kot v istem obdobju leta 2019.

Kot zanimivost naj navedemo še podatek, da smo po začasnih podatkih na nedeljo, 29. marca 2020, registrirali 335 medobčinskih selitev s stalnega na začasni naslov; v nedeljo, 31. marca 2019, so bile take selitve tri.

Največ pridobila občina Kranjska Gora

Odlok o prepovedi gibanja zunaj »svojih« občin je »poskrbel« za opazne premike prebivalstva. To ne pomeni, da so se prebivalci zaradi odloka množično selili; selili so se že prej, ob sprejetju tega odloga pa so selitev tudi prijavili. Z v prvem polletju prijavljenimi medobčinskimi selitvami je absolutno in relativno največ prebivalcev pridobila občina Kranjska Gora: tam je notranji selitveni prirast znašal skoraj 370 prebivalcev ali blizu 70 na 1.000 prebivalcev. Absolutno največ prebivalcev je z notranjimi selitvami v prvem polletju izgubila občina Ljubljana (skoraj 2.200), relativno pa Celje (več kot 12 na 1.000 prebivalcev).

Povratne notranje selitve spomladi 2022?

Omenjeni odlok je torej marsikoga spodbudil k prijavi prebivališča na naslovu, kjer dejansko prebiva. Pričakovati je, da si bo vsaj del teh selivcev sčasoma na istem naslovu uredil stalno prebivališče oz. da bo redno podaljševal začasno prebivališče. Zagotovo pa del prijav začasnega prebivališča po umiku omenjenega vladnega odloka ne odraža več dejanskega stanja: to so najverjetneje prijave na naslovih sekundarnih bivališč in počitniških bivališč oz. vikendov. Čeprav bi po veljavni zakonodaji takšno začasno prebivališče posameznik moral tudi odjaviti, pa prav množičnih odjav najverjetneje ni pričakovati.

Lahko pa pričakujemo, da bomo statistiki spomladi leta 2022 zaznali spet nekaj več notranjih selitev kot običajno: prijave začasnega prebivališča iz letošnje pomladi bodo namreč takrat potekle in kdor se ne bo odločil za podaljšanje začasnega ali prijavo stalnega prebivališča, bo v statistiki takrat upoštevan kot notranji selivec, čeprav bo dejansko že dalj časa bival na istem naslovu.