Odpadna hrana in kazalniki za odpadke, Slovenija, 2019
Prebivalec Slovenije je v 2019 zavrgel povprečno 67 kg hrane
Prebivalec Slovenije je v 2019 proizvedel povprečno 1,3 kg odpadne hrane na teden, v celem letu pa 67 kg. Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov je bila v tem letu 59,2-odstotna.
Največ hrane se je zavrglo v gospodinjstvih
Prebivalec Slovenije je v 2019 zavrgel povprečno 1,3 kg hrane na teden, v celem letu pa 67 kg. To je sicer 1 kg manj kot v 2018, kljub temu, da je bila celotna količina proizvedene odpadne hrane v 2019 (140.804 ton) nekoliko večja kot v 2018 (139.856 ton). Po oceni je bilo v odpadni hrani 39 % užitnega dela, tj. takega, ki bi ga, s pravilnim odnosom do hrane ter z nekaj iznajdljivosti lahko preprečili ali vsaj zmanjšali. 61 % odpadne hrane pa je bil v običajnih razmerah neužitni del, tj. takšen, ki se ga navadno ne da zmanjšati (kosti, olupki, lupine ipd.).
Polovica (50 %) odpadne hrane, nastale v 2019, to je skoraj 69.900 ton, je izviralo iz gospodinjstev, skoraj tretjina (31 %) oz. 44.400 ton iz gostinstva in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana (npr. iz šol, vrtcev, bolnišnic, domov za ostarele), desetina (10 %) ali približno 14.450 ton iz distribucije in trgovin z živili (zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe), malo manj kot desetina (9 %) oz. nekaj več kot 12.100 ton pa iz proizvodnje hrane (vključno s primarno proizvodnjo hrane).
Tri četrtine odpadne hrane je bilo predelane v bioplinarnah in kompostarnah
Polovica (50 %) vse v 2019 nastale odpadne hrane je bila predelana anaerobno v bioplinarnah, več kot četrtina (28 %) aerobno v kompostarnah, petina (20 %) je bila pred odlaganjem biološko stabilizirana v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov (MBO), za preostalo odpadno hrano (2 % celotne količine) pa so bili uporabljeni drugi načini obdelave (npr. sosežig in sežig, ponovno rafiniranje olja ter drugi postopki biološke predelave).
Vseh vrst odpadkov (brez mineralnih) je bilo proizvedenih manj, komunalnih odpadkov pa več kot v 2018
Prebivalec Slovenije je v 2019 proizvedel povprečno 1.506 kg vseh vrst odpadkov (brez mineralnih, med katere spadajo predvsem gradbeni odpadki, zemlja in kamenje, zemeljski izkopi ipd.). Količina proizvedenih vseh vrst odpadkov na prebivalca je bila v 2019 za 38 kg manjša kot v 2018.
Količina komunalnih odpadkov na prebivalca, je bila v Sloveniji v 2019 509 kg, to je 14 kg več kot leto prej.
Količina odpadkov, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnosti se manjša, medtem ko se količina komunalnih odpadkov, ki nastajajo predvsem v gospodinjstvih in v nekaterih storitvenih dejavnostih, povečuje.
Recikliranih je bilo več komunalnih odpadkov kot v 2018
Stopnja recikliranja vseh v ravnanje z odpadki vključenih odpadkov (brez mineralnih), je bila v Sloveniji v 2019 84-odstotna. To je 4 odstotne točke manj kot v 2018.
Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov se je tudi v 2019 – tako kot v prejšnjih letih – za malenkost povečala. Z 58,8 %, kolikor je znašala v 2018, se je v 2019 povečala na 59,2 %.
Stopnja odlaganja vseh v ravnanje z odpadki vključenih odpadkov (brez mineralnih), je bila v 2019 približno 5-odstotna ali za pol odstotne točke večja kot v 2018.
Prebivalec Slovenije je v 2019 zavrgel povprečno 1,3 kg hrane na teden, v celem letu pa 67 kg. To je sicer 1 kg manj kot v 2018, kljub temu, da je bila celotna količina proizvedene odpadne hrane v 2019 (140.804 ton) nekoliko večja kot v 2018 (139.856 ton). Po oceni je bilo v odpadni hrani 39 % užitnega dela, tj. takega, ki bi ga, s pravilnim odnosom do hrane ter z nekaj iznajdljivosti lahko preprečili ali vsaj zmanjšali. 61 % odpadne hrane pa je bil v običajnih razmerah neužitni del, tj. takšen, ki se ga navadno ne da zmanjšati (kosti, olupki, lupine ipd.).
Polovica (50 %) odpadne hrane, nastale v 2019, to je skoraj 69.900 ton, je izviralo iz gospodinjstev, skoraj tretjina (31 %) oz. 44.400 ton iz gostinstva in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana (npr. iz šol, vrtcev, bolnišnic, domov za ostarele), desetina (10 %) ali približno 14.450 ton iz distribucije in trgovin z živili (zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe), malo manj kot desetina (9 %) oz. nekaj več kot 12.100 ton pa iz proizvodnje hrane (vključno s primarno proizvodnjo hrane).
Tri četrtine odpadne hrane je bilo predelane v bioplinarnah in kompostarnah
Polovica (50 %) vse v 2019 nastale odpadne hrane je bila predelana anaerobno v bioplinarnah, več kot četrtina (28 %) aerobno v kompostarnah, petina (20 %) je bila pred odlaganjem biološko stabilizirana v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov (MBO), za preostalo odpadno hrano (2 % celotne količine) pa so bili uporabljeni drugi načini obdelave (npr. sosežig in sežig, ponovno rafiniranje olja ter drugi postopki biološke predelave).
Vseh vrst odpadkov (brez mineralnih) je bilo proizvedenih manj, komunalnih odpadkov pa več kot v 2018
Prebivalec Slovenije je v 2019 proizvedel povprečno 1.506 kg vseh vrst odpadkov (brez mineralnih, med katere spadajo predvsem gradbeni odpadki, zemlja in kamenje, zemeljski izkopi ipd.). Količina proizvedenih vseh vrst odpadkov na prebivalca je bila v 2019 za 38 kg manjša kot v 2018.
Količina komunalnih odpadkov na prebivalca, je bila v Sloveniji v 2019 509 kg, to je 14 kg več kot leto prej.
Količina odpadkov, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnosti se manjša, medtem ko se količina komunalnih odpadkov, ki nastajajo predvsem v gospodinjstvih in v nekaterih storitvenih dejavnostih, povečuje.
Recikliranih je bilo več komunalnih odpadkov kot v 2018
Stopnja recikliranja vseh v ravnanje z odpadki vključenih odpadkov (brez mineralnih), je bila v Sloveniji v 2019 84-odstotna. To je 4 odstotne točke manj kot v 2018.
Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov se je tudi v 2019 – tako kot v prejšnjih letih – za malenkost povečala. Z 58,8 %, kolikor je znašala v 2018, se je v 2019 povečala na 59,2 %.
Stopnja odlaganja vseh v ravnanje z odpadki vključenih odpadkov (brez mineralnih), je bila v 2019 približno 5-odstotna ali za pol odstotne točke večja kot v 2018.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
