Medgeneracijski prenos prikrajšanosti, Slovenija, 2019

V kolikšni meri finančni položaj staršev vpliva na materialni položaj otrok, ko ti odrastejo?

Dosežena izobrazba, status delovne aktivnosti in poklic staršev v precejšnem obsegu vplivajo na to, kakšen bo materialni položaj njihovih otrok, ko ti odrastejo. Prav tako se v zdajšnjem finančnem položaju oseb odraža finančni položaj gospodinjstva, v katerem so te osebe živele v času mladosti.

  • 22. 9. 2020 ob 10:30
  • |
  • končni podatki
V vprašalnik za statistično raziskovanje Življenjski pogoji (SILC) je bil v 2019 dodan poseben sklop vprašanj, s katerimi smo pri prebivalcih Slovenije, starih 25–59 let, merili, ali oz. v kolikšni meri se (morebitna) prikrajšanost prejšnje generacije (staršev) prenaša na naslednjo generacijo (otroke). Vsa vprašanja so se nanašala na obdobje, ko so bile osebe stare približno 14 let. Nekatere izmed njih še vedno živijo v istem gospodinjstvu skupaj s starši, kot so v mladosti, nekatere pa so si ustvarile svoje gospodinjstvo in ne živijo več skupaj s starši. Podobna vprašanja so bila v vprašalnik za to raziskovanje vključena tudi v letu 2011.


Ali dosežena izobrazba, status delovne aktivnosti in poklic staršev kakor koli vplivajo na to, kakšen bo materialni položaj njihovih otrok, ko ti odrastejo?

Podatki kažejo, da izobrazba očeta oziroma matere v precejšnjem obsegu določa sedanji materialni položaj njihovih otrok. Delež oseb (starih 25–59 let), ki so bile v letu 2019 izpostavljene tveganju socialne izključenosti, je bil veliko višji v skupinah oseb, katerih starši so imeli nižjo izobrazbo. Z višjo izobrazbo staršev se je delež oseb, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, nižal.

Med osebami, katerih vsaj eden od staršev je imel več kot le srednjo šolo, jih je bilo resno materialno prikrajšanih manj kot 1 %, med tem ko jih je bilo med tistimi, katerih oba starša sta imela le osnovnošolsko izobrazbo ali manj, takih 4 %.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


Materialni položaj osebe v odraslosti precej določa tudi status aktivnosti očeta oz. matere v mladosti te osebe. Med osebami, katerih starši so bili v njihovi mladosti delovno neaktivni, je delež takih, ki so sedaj (v letu 2019) izpostavljeni tveganju socialne izključenosti, višji kot med osebami, katerih starši so bili delovno aktivni.

Med osebami, katerih starši so bili v njihovi mladosti zakonodajalci, direktorji, strokovnjaki, tehniki ali uradniki, je delež takih, ki so zdaj (v letu 2019) izpostavljeni tveganju socialne izključenosti, nižji, kot pa pri osebah, katerih starši so se ukvarjali s kmetijstvom ali so bili zaposleni kot delavci za neindustrijski način dela ali delavci za preprosta dela.


Izobrazba staršev pomembno vpliva na to, kakšno izobrazbo bodo dosegli njihovi otroci, ko odrastejo

Od oseb, katerih starša sta imela zaključeno le osnovnošolsko izobrazbo ali manj, jih je zaključilo več kot le srednješolsko izobraževanje (višje-, visokošolsko izobraževanje ali več) 14 %. Od oseb, katerih vsaj en starš je imel višješolsko oz. visokošolsko (terciarno) izobrazbo, jih je doseglo prav tako terciarno izobrazbo 67 %.


Finančni položaj gospodinjstva, v katerem so osebe živele v mladosti, se odraža tudi v zdajšnjem finančnem položaju teh oseb

Od oseb, ki so finančni položaj gospodinjstva, v katerem so živele v mladosti, ocenile kot slab ali zelo slab, se jih 28 % tudi zdaj (v letu 2019) težko (zelo težko, težko) prebije skozi mesec. Na drugi strani je zdaj (v letu 2019) med osebami, katerih finančni položaj je bil v mladosti dober oz. zelo dober, 12 % takih, ki zdaj shajajo zelo težko ali težko; 25 % teh oseb pa tudi zdaj s svojimi dohodki brez težav preživi mesec (shajajo zelo lahko, lahko).  

Med osebami, ki so zdaj (v letu 2019) resno materialno prikrajšane, je precej velik delež takih, ki so finančno stanje gospodinjstva, v katerem so živele v mladosti, ocenile kot zelo slabo ali slabo (35 %).

Največ oseb od tistih, ki so finančno stanje gospodinjstva, v katerem so živele v mladosti, ocenile kot zelo slabo ali slabo, je svojo mladost preživljalo na prehodu iz sedemdesetih v osemdeseta leta prejšnjega stoletja (rojeni 1959–1966), in sicer 30 %. Med osebami, ki so mladost preživljale po letu 1998 (rojeni 1984–1993), je bilo takih 11 %.

Od tistih, katerih finančni položaj je bil v mladosti dober ali zelo dober, jih ima zdaj (v letu 2019) višjo ali visoko izobrazbo 39 %, med tistimi, katerih finančni položaj je bil v mladosti slab ali zelo slab, je takih 10 %.


Tudi število otrok, lastniški status stanovanja in velikost kraja bivanja kažejo na finančni položaj gospodinjstva, v katerem je oseba živela v mladosti

Od oseb, ki so odraščale v gospodinjstvih s tremi ali več otroki, jih je 23 % shajalo dobro ali zelo dobro. Med osebami, ki so odraščale kot edinci, je bilo takih 36 %, med tistimi, ki so odraščale s še enim sorojencem oz. v gospodinjstvih z dvema otrokoma, jih je bilo 37 %.

Od oseb, ki so v mladosti živele v lastniških stanovanjih, jih je 34 % finančni položaj gospodinjstva ocenilo kot dober ali zelo dober, med tem ko je bilo med osebami, ki so živele v najemniških stanovanj, takih 25 %.

Osebe v manjšem kraju ali vasi so živele v slabšem finančnem položaju kot osebe v večjih mestih; od oseb, ki so v mladosti živele v večjih mestih jih je 44 % finančni položaj gospodinjstva ocenilo kot dobro ali zelo dobro, medtem ko je bilo takih v manjšem kraju ali vasi 27 %.


Osebam, ki so v času mladosti živele v gospodinjstvih z enim ali dvema otrokoma, so bile enotedenske letne počitnice bolj dostopne kot tistim z najmanj tremi otroki

Enotedenske letne počitnice zunaj doma (tudi pri sorodnikih/prijateljih, v okviru šole ali mladinskih organizacij) so bile v nekoliko večjem odstotku dostopne osebam, ki so živele v gospodinjstvih z enim (75 %) ali dvema otrokoma (76 %) kot osebam, ki so živele v gospodinjstvih s tremi ali več otroki (v 52 %).

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


Skoraj vse osebe so v mladosti živele v gospodinjstvih, v katerih so bile vsem otrokom na voljo šolske potrebščine, npr. učbeniki, knjige, zvezki, pisala, oprema za športno vzgojo.

Večina oseb je tudi v mladosti živela v gospodinjstvih, ki so vsem otrokom zagotovila vsakodnevni mesni oz. enakovreden vegetarijanski obrok.


Materialno stanje oseb v mladosti se je z vsako generacijo izboljševalo

Materialno stanje se je z vsako generacijo izboljševalo – od generacije oseb, ki so svojo mladost preživljale na prehodu iz sedemdesetih v osemdeseta leta (1973–1980, tj. rojeni v letih 1959–1966), do zadnje generacije (1998–2007, tj. rojeni v letih 1984–1993). Tako lahko vidimo, da je bilo v generaciji rojenih v letih 1959–1966 manj takih, kjer so vsi otroci iz gospodinjstva bili deležni enotedenskih letnih počitnic zunaj doma (53 %), kot naslednje generacije. Od rojenih v letih 1984–1993 jih je lahko šlo na počitnice že 83 %. Prav tako se je v tem času skoraj podvojil delež oseb, ki so v mladosti živele v zelo dobrem ali dobrem finančnem položaju (s 24 % na 42 %).

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

METODOLOŠKO OPOZORILO
Podatki iz priložnostnega modula »Medgeneracijski prenos prikrajšanosti« so bili zbrani v okviru mednarodno primerljivega raziskovanja Življenjski pogoji (SILC). Podrobni podatki bodo objavljeni tudi v podatkovni bazi SiStat.
Podatki za raziskovanje Življenjski pogoji (SILC) so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom v prvi polovici leta 2019 in iz registrov ter administrativnih virov, ki se večinoma nanašajo na leto 2018.


Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.