Svetovni dnevi brez mobilnega telefona

Boj proti novi zasvojenosti 21. stoletja – nonstop mobilni dosegljivosti
Svetovni dan brez mobilnega telefona se zaznamuje od 6. februarja 2001. Vpeljal ga je francoski pisatelj Phil Marso. Letos ga tako obeležujemo že dvajseto leto zapored. Z leti se je ta dan razširil na tri dni in je potekal vsako leto od 6. do 8. februarja. V 2020 se je število svetovnih dni brez mobilnega telefona podaljšalo na ves teden, in sicer na dneve od 3. do 9. februarja.
Namen svetovnih dni brez mobilnega telefona je opozoriti na čedalje bolj naraščajočo uporabo te komunikacijske naprave. V 2008 se je v Združenem kraljestvu pojavil izraz nomofobija (ang. no-mobile-phobia), ki označuje strah oz. občutek tesnobe pred tem, da bi bodisi ostali brez mobilnega telefona ali brez dostopa do mobilnega omrežja bodisi izgubili telefonske številke ali imeli prazno baterijo, skratka strah pred tem, da bi ostali nedosegljivi po telefonu.
Letošnje geslo svetovnega tedna brez mobilnega telefona je: 5G: napoved ujetosti?

Več uporabnikov mobilne telefonije kot prebivalcev
Vsaj en mobilni telefon je v 2018 v Sloveniji imelo 96 % gospodinjstev, kar je za 74 odstotnih točk več, kot je bilo takih gospodinjstev leta 2000; takrat je imelo mobilni telefon povprečno vsako peto gospodinjstvo (22 %).
Zasebnih in poslovnih uporabnikov slovenskega mobilnega omrežja je bilo ob koncu leta 2008 približno 2 milijona, ob koncu leta 2018 pa že skoraj 2,5 milijona. V desetih letih se je število uporabnikov povečalo za petino, in sicer zaradi povečanja števila naročnikov. Število teh se je namreč povečalo za polovico (za 48 %), medtem ko se je število predplačnikov za tretjino (za 32 %) zmanjšalo. 
Stopnja penetracije vseh aktivnih uporabnikov mobilne telefonije (zasebnih in poslovnih) je bila v 2018 v Sloveniji 119-odstotna, kar pomeni, da je bilo uporabnikov mobilne telefonije skoraj za petino več, kot je bilo prebivalcev. V 2007 je bila stopnja penetracije 95-odstotna; mejo 100 % je presegla v 2008, ko je bila 102-odstotna.

Izdatki za mobilni telefon višji
Za naprave za mobilno telefonijo je član gospodinjstva v Sloveniji v 2018 porabil povprečno skoraj 33 EUR, kar je 4,5-krat toliko kot v 2012 (7 EUR). Za mobilno telefonijo je v 2018 porabil povprečno 162 EUR. V tem znesku niso zajeti vsi izdatki za mobilno telefonijo, saj je del teh vključen tudi v paketnih telekomunikacijskih storitvah, tj. tistih, ki lahko poleg mobilne telefonije zajemajo tudi izdatke za fiksno telefonijo, televizijo ali internet in jih ni mogoče prikazati ločeno po posameznih storitvah.

Čas govorjenja po mobilnem telefonu se je podaljšal, število klicev je upadlo
V slovenskih mobilnih omrežjih je bilo v 2018 zabeleženih skoraj 4,7 milijarde minut oz. 78 milijonov ur odhodnega prometa. Posamezni uporabnik mobilne telefonije je v 2018 govoril po telefonu povprečno 5 minut na dan (pri čemer je bil sam tisti, ki je poklical, kličoči).
Čas govorjenja po mobilnem telefonu oz. odhodni promet v mobilnih omrežjih je bil v 2018 za polovico (za 48 %) daljši oz. večji kot v 2008. Odhodni promet v lastnem mobilnem omrežju se je povečal najmanj, in sicer za 3 %. Odhodni promet v fiksna omrežja se je povečal za 44 %, v mednarodna pa za 50 %. Odhodni promet iz mobilnega v druga mobilna omrežja se je v teh desetih letih povečal za 176 %.
V slovenskih mobilnih omrežjih je bilo v 2018 zabeleženih skoraj 1,9 milijarde odhodnih klicev, kar je povprečno 5,2 milijona odhodnih klicev na dan. Posamezni uporabnik mobilne telefonije je v 2018 poklical povprečno 770-krat oz. približno dvakrat na dan.
Število odhodnih klicev v mobilnih omrežjih se je v letu 2018 glede na leto 2008 zmanjšalo za 5 %. Največ klicev je bilo do zdaj zabeleženih v letu 2010. V desetih letih se je najizraziteje zmanjšalo število odhodnih klicev v lastnem mobilnem omrežju, in sicer za 27 %. Število odhodnih klicev v mednarodna omrežja se je zmanjšalo za 23 %, v fiksna omrežja za 6 %. Število odhodnih klicev iz mobilnega v druga mobilna omrežja pa je bilo v 2018 za polovico (za 54 %) večje kot v 2008.

Število poslanih MMS-sporočil narašča, število poslanih SMS-sporočil se zmanjšuje
Vsi uporabniki slovenskih mobilnih omrežij skupaj (zasebni in poslovni) so v 2018 poslali skoraj 2,7 milijarde SMS-sporočil, kar je povprečno 7,4 milijona SMS-sporočil na dan. Posamezni uporabnik mobilne telefonije je v letu 2018 poslal povprečno okoli 1.100 SMS-sporočil ali tri na dan. V vrednosti teh podatkov ni zajeto mednarodno gostovanje.
V 2018 smo poslali štirikrat toliko SMS-sporočil kot v 2008. Število poslanih SMS-sporočil je preseglo 1 milijardo v letu 2010, 2 milijardi pa v letu 2013. V letu 2018 je število poslanih SMS-sporočil glede na prejšnje leto nekoliko upadlo; uporabniki slovenskega mobilnega omrežja so namreč poslali 1 % manj SMS-sporočil kot v 2017.
Uporabniki slovenskih mobilnih omrežij so v 2018 poslali tudi 89 milijonov MMS-sporočil, kar je povprečno okoli 244.000 MMS-sporočil na dan.
V 2018 je bilo poslanih 8,5-krat toliko MMS-sporočil kot v 2008. Število poslanih MMS-sporočil še vedno narašča; v 2018 se je glede na 2017 povečalo za petino.

Količina podatkov, prenesenih prek mobilnega širokopasovnega dostopa do interneta, narašča
V 2018 je bilo prek mobilnega širokopasovnega dostopa prenesenih skoraj 85 milijonov podatkov in je bilo približno 12-krat tolikšno kot v 2014. To kaže, da se je močno spremenil način komunikacije tako v zasebnem kot v poslovnem svetu. Po mobilnem oz. pametnem telefonu komuniciramo na družabnih omrežjih, prek mobilnega telefona opravljamo vedno več aktivnosti tako v zasebnem kot tudi v poslovnem okolju. Za to porabimo čedalje več časa. K vsemu temu je pripomogla tudi sprememba evropske zakonodaje na področju elektronskih komunikacij, ki je še spodbudila uporabo dostopa do interneta prek mobilnih naprav, zaradi česar se je dodatno povečala tudi količina prenesenih podatkov.