Mednarodni dan migrantov

Mednarodni dan migrantov zaznamujemo od leta 2000, 18. december pa je bil izbran za ta dan v spomin na sprejetje Mednarodne konvencije o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin v letu 1990. Že ime konvencije pove, da je zaposlitev (delo) prepoznana kot temeljni motiv za selitev.

V Sloveniji je na začetku leta 2018 prebivalo 250.000 priseljencev oz. prebivalcev, katerih prvo prebivališče je bilo v tujini. To pomeni, da so bili priseljenci 12,1 % celotnega prebivalstva Slovenije. S takim deležem priseljencev se Slovenija med državami članicami EU uvršča na 16. mesto. Največji delež priseljencev ima Luksemburg (46,5 %), najmanjšega pa Poljska (1,8 %). Slovenija je tudi ena izmed štirih držav – skupaj s Hrvaško, Švedsko in Nizozemsko – z največjimi deleži priseljencev, ki so tudi državljani teh držav. Prva po deležu državljanov med priseljenci je Hrvaška (zaradi prevladujočega priseljevanja prebivalcev hrvaške narodnosti iz Bosne in Hercegovine ter enostavne pridobitve državljanstva Hrvaške). Med priseljenci v Luksemburgu pa je zelo malo takih, ki pridobijo državljanstvo te države, kar je v precejšnji meri posledica začasnosti prebivanja teh oseb zaradi dela v različnih evropskih institucijah.



Državljanstvo Slovenije ima 55 % priseljencev, med tistimi, ki so se v Slovenijo priselili pred njeno osamosvojitvijo, pa je takih celo 94 %. Priselitve iz drugih republik tedanje Jugoslavije so se takrat štele za notranje selitve, zato so številni priseljenci s teh območij ob osamosvojitvi lahko enostavno pridobili državljanstvo Slovenije. V prvih osmih mesecih po osamosvojitvi Slovenije je državljanstvo Slovenije pridobilo okrog 170.000 oseb, v zadnjih 10 letih pa 15.000 oseb, od tega 70 % državljanov držav z območja nekdanje Jugoslavije.

Med novodobnimi priseljenci je 6 % takih, ki so že ob priselitvi v Slovenijo imeli državljanstvo Slovenije, nekaj več kot 3 % pa takih, ki so državljanstvo Slovenije pridobili po priselitvi. Vsak tretji novodobni priseljenec živi sam oz. v enočlanskem gospodinjstvu. V tej skupini priseljencev je 11 % otrok, tj. oseb, starih 0–14 let (med celotnim prebivalstvom jih je 15 %).

T. i. novodobni priseljenci v Sloveniji so prišli k nam iz 163 različnih držav sveta: največ iz držav Azije (45), iz 43 držav Afrike ter iz vseh držav članic EU-28 (manj kot 10 samo iz Malte in Cipra, največ – 2.500 – iz Italije). Bosna in Hercegovina je izvorna država 43 % novodobnih priseljencev v Sloveniji. Sorazmerno najbolj se je povečalo število priseljencev s Kosova (za dvakrat v primerjavi s številom od tam priseljenih do leta 2007). 30 izvornih držav priseljencev je bilo prvič zabeleženih po letu 2007.

Izobrazba novodobnih priseljencev je v povprečju nekoliko nižja kot izobrazba tistih, ki so se priselili do leta 2007 (pri tem moramo upoštevati, da so ti priseljenci lahko svojo izobrazbo pridobili tudi po priselitvi, v Sloveniji). Največ novodobnih priseljencev ima poklicno izobrazbo (38 %). Izrazito manj je oseb z visokošolsko izobrazbo, magisterijem oz. doktoratom. Vsak šesti zaposleni dela v trgovski dejavnosti, skoraj vsak drugi pa v industriji ali gradbeništvu.

V običajnem stanovanju prebiva 80 % priseljencev iz obdobja 2008-2017 (med vsemi prebivalci več kot 96 %). Novodobni priseljenci prebivajo v manjših stanovanjih, tako da je povprečna površina na stanovalca 20 m2 (med vsemi prebivalci 29 m2). Vsak peti novodobni priseljenec živi v najemnem stanovanju (samo 6,4 % med vsemi prebivalci), skoraj vsak peti pa v samskem domu oz. podobnih nastanitvah za večje število oseb.

Povprečen (tipičen) novodobni priseljenec, k nam prvič priseljen v obdobju 2008–2017, in še živeč v Sloveniji

Je moški, star 30–39 let (trije od desetih) in živi sam (takih je več kot 30.000). Je tuji državljan s stalnim prebivališčem v Sloveniji (53 %) in se je v Slovenijo priselil iz Bosne in Hercegovine (vsak četrti). Prebiva v eni od mestnih občin (vsak drugi). Je zaposlen (57 %), ima poklicno izobrazbo (38 %). Vsak tretji živi v gospodinjstvu, v katerem so vsi člani mlajši od 50 let.