Površine poljščin, Slovenija, 2019

Površina z žiti tudi v tem letu nekoliko večja kot v prejšnjem, zlasti površina, posejana s koruzo za zrnje

Po začasnih statističnih podatkih je bilo žitom za zrnje v letu 2019 namenjenih 95.564 hektarjev površine, kar je približno toliko kot pred enim letom (oz. za 0,6 % več). Že nekaj let se zmanjšuje površina z žiti za prehrano ljudi oz. s krušnimi žiti, povečuje pa površina z žiti za krmo živali oz. s krmnimi žiti.

Pšenico smo v 2019 pridelovali na za 4 % manjši površini kot v letu 2018; posejana je bila na 26.330 hektarjih. S piro posejana površina je bila za več kot četrtino manjša kot v 2018; posejana je bila na 392 hektarjih njiv. Manjše kot v prejšnjem letu so bile tudi površina z ržjo in soržico (za 9 %) ter z ajdo kot glavnim posevkom (za 19 %).

Med krmnimi žiti prevladuje na slovenskih poljih koruza za zrnje. V letu 2019 smo jo posejali na 5 % večji površini kot v letu 2018; rasla je na 38.817 hektarjih. Nekoliko večji sta bili tudi površina z ječmenom (za 1 %; rasel je na 21.113 hektarjih) in površina s tritikalo (za 2 %; rasla je na 5.785 hektarjih). Za kar 54 % večja kot v letu 2018 je bila površina, posejana s sirkom za zrnje. Pridelovali smo ga na 130 hektarjih njiv. Druga krmna žita so bila posejana na manjših površinah kot v prejšnjem letu: površina z ovsom je bila manjša za 3 % (pridelovali smo ga na 1.203 hektarjih), površina s prosom za zrnje 46 % (raslo je na 89 hektarjih) in površina s preostalimi žiti skupaj za 24 % (rasla so na 93 hektarjih).

Površina s krompirjem spet nekoliko manjša kot v prejšnjem letu, na slovenske njive se vrača sladkorna pesa

Po začasnih podatkih je bila površina, posajena s krompirjem, približno enako velika kot v preteklem letu (2.793 hektarjev) oz. manjša za 0,7 %. Krmne korenovke smo v 2019 pridelovali skupaj na 67 hektarjih, kar je za četrtino manj kot v letu 2018. Opažamo, da se je glede na prejšnje leto najizraziteje zmanjšala površina, namenjena krmni pesi, krmni kolerabi in krmnemu korenju.
Na slovenske njive se postopoma vrača pridelava sladkorne pese. V letu 2019 je bila nekdanja kraljica poljščin posejana na 184 hektarjih njiv, kar je približno 3 % površine iz leta 2006; takrat smo jo pridelovali na 6.684 hektarjih.

Med oljnicami še vedno prevladujejo oljna ogrščica in buče za olje, čeprav se njim namenjena površina postopoma manjša

Oljno ogrščico smo tudi v letu 2019 posejali na nekoliko manjši površini kot v letu prej (za 5 %). Pridelovali smo jo na 3.247 hektarjih. Tudi površina z bučami za olje se počasi zmanjšuje. V 2019 smo jih posejali na 3.352 hektarjih, kar je za 8 % manj kot v letu 2018. Površina s preostalimi oljnicami je bila večja kot v letu 2018. Najbolj sta se povečali površina, namenjeni sončnicam (za 21 %), in površina, namenjena drugim oljnicam (za 16 %); med temi je prevladovala konoplja za olje (rasla je na 354 hektarjih). Sončnice so letos cvetele na skoraj 350 hektarjih, druge oljnice skupaj pa na 410 hektarjih.
Tudi sojo smo v letu 2019 pridelovali na manjši površini kot v letu 2018. Posejali smo jo na 1.447 hektarjih, kar je 18 % manj kot v prejšnjem letu.

Pridelavi zelene krme namenjena v 2019 nekoliko večja površina njiv kot v 2018

Pridelavi zelene krme je bil letos namenjen 56.501 hektar njiv, kar je 1,3 % več kot v letu 2018. Polovica te površine je bila namenjena pridelavi koruze za silažo. Pridelovali smo jo na 28.593 hektarjih, kar je približno enako velika površina kot v 2018. Na večji površini kot v letu prej so se pridelovale predvsem trave in travne mešanice. Kosili smo jih na 7.145 hektarjih, kar je skoraj 13 % več kot v letu 2018. Travno-deteljne in deteljno-travne mešanice smo pridelovali skupaj na 13.093 hektarjih; to je 4 % več kot v 2018. Detelja in lucerna sta bili posejani na manjših površinah kot v letu 2018 (za 4 % oz. za 10 %). Deteljo smo kosili na 2.976 hektarjih, lucerno pa na 4.234 hektarjih.

Skoraj 1.500 hektarjev njiv v prahi

Površina njiv v prahi je bila v letu 2019 za 18 % večja kot v preteklem letu: letos je namreč počivalo 1.483 hektarjev njiv.