Površine poljščin, Slovenija, 2019

Koruza je v letu 2019 rasla na skoraj 40 % vseh površin njiv

Po prvih podatkih o velikosti površine, zasejane v 2019 s poljščinami, smo v tem letu posejali nekoliko več žit za zrnje kot v 2018. Prevladovala so krmna žita. Površina, namenjena krmnim žitom, se z leti povečuje, površina, namenjena krušnim žitom, pa zmanjšuje.

  • 26. 9. 2019 ob 10:30
  • |
  • začasni podatki

Površina z žiti tudi v tem letu nekoliko večja kot v prejšnjem, zlasti površina, posejana s koruzo za zrnje

Po začasnih statističnih podatkih je bilo žitom za zrnje v letu 2019 namenjenih 95.564 hektarjev površine, kar je približno toliko kot pred enim letom (oz. za 0,6 % več). Že nekaj let se zmanjšuje površina z žiti za prehrano ljudi oz. s krušnimi žiti, povečuje pa površina z žiti za krmo živali oz. s krmnimi žiti.

Pšenico smo v 2019 pridelovali na za 4 % manjši površini kot v letu 2018; posejana je bila na 26.330 hektarjih. S piro posejana površina je bila za več kot četrtino manjša kot v 2018; posejana je bila na 392 hektarjih njiv. Manjše kot v prejšnjem letu so bile tudi površina z ržjo in soržico (za 9 %) ter z ajdo kot glavnim posevkom (za 19 %).

Med krmnimi žiti prevladuje na slovenskih poljih koruza za zrnje. V letu 2019 smo jo posejali na 5 % večji površini kot v letu 2018; rasla je na 38.817 hektarjih. Nekoliko večji sta bili tudi površina z ječmenom (za 1 %; rasel je na 21.113 hektarjih) in površina s tritikalo (za 2 %; rasla je na 5.785 hektarjih). Za kar 54 % večja kot v letu 2018 je bila površina, posejana s sirkom za zrnje. Pridelovali smo ga na 130 hektarjih njiv. Druga krmna žita so bila posejana na manjših površinah kot v prejšnjem letu: površina z ovsom je bila manjša za 3 % (pridelovali smo ga na 1.203 hektarjih), površina s prosom za zrnje 46 % (raslo je na 89 hektarjih) in površina s preostalimi žiti skupaj za 24 % (rasla so na 93 hektarjih).

Površina s krompirjem spet nekoliko manjša kot v prejšnjem letu, na slovenske njive se vrača sladkorna pesa

Po začasnih podatkih je bila površina, posajena s krompirjem, približno enako velika kot v preteklem letu (2.793 hektarjev) oz. manjša za 0,7 %. Krmne korenovke smo v 2019 pridelovali skupaj na 67 hektarjih, kar je za četrtino manj kot v letu 2018. Opažamo, da se je glede na prejšnje leto najizraziteje zmanjšala površina, namenjena krmni pesi, krmni kolerabi in krmnemu korenju.
Na slovenske njive se postopoma vrača pridelava sladkorne pese. V letu 2019 je bila nekdanja kraljica poljščin posejana na 184 hektarjih njiv, kar je približno 3 % površine iz leta 2006; takrat smo jo pridelovali na 6.684 hektarjih.

Med oljnicami še vedno prevladujejo oljna ogrščica in buče za olje, čeprav se njim namenjena površina postopoma manjša

Oljno ogrščico smo tudi v letu 2019 posejali na nekoliko manjši površini kot v letu prej (za 5 %). Pridelovali smo jo na 3.247 hektarjih. Tudi površina z bučami za olje se počasi zmanjšuje. V 2019 smo jih posejali na 3.352 hektarjih, kar je za 8 % manj kot v letu 2018. Površina s preostalimi oljnicami je bila večja kot v letu 2018. Najbolj sta se povečali površina, namenjeni sončnicam (za 21 %), in površina, namenjena drugim oljnicam (za 16 %); med temi je prevladovala konoplja za olje (rasla je na 354 hektarjih). Sončnice so letos cvetele na skoraj 350 hektarjih, druge oljnice skupaj pa na 410 hektarjih.
Tudi sojo smo v letu 2019 pridelovali na manjši površini kot v letu 2018. Posejali smo jo na 1.447 hektarjih, kar je 18 % manj kot v prejšnjem letu.

Pridelavi zelene krme namenjena v 2019 nekoliko večja površina njiv kot v 2018

Pridelavi zelene krme je bil letos namenjen 56.501 hektar njiv, kar je 1,3 % več kot v letu 2018. Polovica te površine je bila namenjena pridelavi koruze za silažo. Pridelovali smo jo na 28.593 hektarjih, kar je približno enako velika površina kot v 2018. Na večji površini kot v letu prej so se pridelovale predvsem trave in travne mešanice. Kosili smo jih na 7.145 hektarjih, kar je skoraj 13 % več kot v letu 2018. Travno-deteljne in deteljno-travne mešanice smo pridelovali skupaj na 13.093 hektarjih; to je 4 % več kot v 2018. Detelja in lucerna sta bili posejani na manjših površinah kot v letu 2018 (za 4 % oz. za 10 %). Deteljo smo kosili na 2.976 hektarjih, lucerno pa na 4.234 hektarjih.

Skoraj 1.500 hektarjev njiv v prahi

Površina njiv v prahi je bila v letu 2019 za 18 % večja kot v preteklem letu: letos je namreč počivalo 1.483 hektarjev njiv.

Pomembnejše oljnice, Slovenija, po letih
Pomembnejše oljnice, Slovenija, po letih
Vir: Surs
Površina pomembnejših posevkov na njivah, Slovenija
1.6.20181.6.20192019
2018
haindeks
Žita za zrnje95.00395.564100,6
  od tega pšenica in pira27.82226.72296,0
  od tega ječmen20.99421.113100,6
  od tega tritikala5.6685.785102,1
  od tega koruza za zrnje37.07938.817104,7
Stročnice za suho zrnje1.0771.02895,5
  od tega fižol za zrnje634634100,0
  od tega krmni grah43438688,9
Korenovke in gomoljnice3.1333.05097,4
  od tega krompir2.8122.79399,3
  od tega krmne korenovke906774,4
Industrijske rastline11.22210.51693,7
Oljnice9.4468.80493,2
  od tega oljna ogrščica3.3973.24795,6
  od tega sončnice288349121,2
  od tega soja1.7561.44782,4
  od tega buče za olje3.6503.35291,8
Hmelj1.6671.59695,7
Zelena krma z njiv55.78256.501101,3
  od tega silažna koruza28.56828.593100,1
  od tega detelje in lucerna7.8067.21092,4
  od tega trave, travne mešanice in travno deteljne mešanice18.86820.239107,3
Vir: SURS
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.