Vse dajalce podatkov prosimo, da sodelujete v naših raziskovanjih. Le z vašo pomočjo lahko prikažemo vpliv spreminjajočih se razmer na naše gospodarstvo in družbo. Hvala vam. Več informacij

Svetovni dan varčevanja

Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev v Sloveniji v 2018 višja od povprečja v EU in od povprečja v evrskem območju

Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev v Sloveniji je bila v 2018 12,6-odstotna in za 0,2-odstotne točke višja kot v 2017. To je bilo že drugo zaporedno leto, v katerem je bila  višja od povprečja vseh držav članic EU-28 in od povprečja držav v evrskem območju.

  • 24.10.2019
  • |
  • brez statusa

31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Na tem kongresu je bilo 354 predstavnikov približno 7.000 hranilnic in njihovih podružnic iz 27 držav.

Svetovni dan varčevanja je namenjen promociji varčevanja po vsem svetu in ozaveščanju javnosti o pomembnosti varčevanja tako za sodobna gospodarstva kot za posameznike. Svetovni dan varčevanja se po zadnjih podatkih praznuje v 80 državah.

Varčevanje ima v Sloveniji precej dolgo tradicijo (približno dve stoletji), saj se je kot prva bančna dejavnost na Slovenskem pojavilo prav hranilništvo. Prvi in hkrati najstarejši denarni zavod na Slovenskem je bila Ljubljanska hranilnica, ustanovljena leta 1820. Leta 1845 je bila preimenovana v Kranjsko hranilnico. Sledilo je obdobje ustanavljanja številnih mestnih hranilnic in kreditnih zadrug, imenovanih posojilnice. Leta 1900 je bila ustanovljena prva slovenska delniška banka, Ljubljanska kreditna banka, in s tem se je začel razvoj slovenskega bančništva.

Kaj je varčevanje in kateri so najpomembnejši motivi, ki naj bi bili povezani z varčevanjem?

Varčevanje gospodinjstev predstavlja tisti del razpoložljivega dohodka, ki se ne porabi za nakup trajnih in potrošnih dobrin ter storitev, temveč se privarčuje. Prihranki gospodinjstev so torej enaki razpoložljivemu dohodku gospodinjstev, zmanjšanemu za končno potrošnjo.

Raziskava delovne skupine za varčevanje in investicije Evropske centralne banke je na podlagi podatkov iz prvega vala Ankete o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev pokazala, da med najpomembnejše motive varčevanja gospodinjstev v vseh državah evrskega območja sodijo: zagotavljanje sredstev za nepričakovane dogodke (teorija previdnostnega varčevanja), zagotavljanje dohodka ob upokojitvi, zagotavljanje sredstev za večje nakupe (dodatna stanovanja, pohištvo, vozila) ter varčevanje za potovanja (dopust), izobraževanja in finančno podporo otrokom ali vnukom.

Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev v Sloveniji je bila v 2018 znova višja od povprečja članic EU-28 in držav v evrskem območju

Gospodinjstva v Sloveniji so v letu 2018 privarčevala 12,6 odstotka svojega razpoložljivega dohodka, kar je več, kot so v povprečju privarčevala gospodinjstva vseh držav članic EU-28 (10,0 %) in vseh držav v evrskem območju (12,4 %). 

Po zadnjih razpoložljivih podatkih Eurostata je v letu 2018 imela najvišjo stopnjo bruto varčevanja gospodinjstev Nemčija (18,5 %); sledile so ji Švedska (18,0 %), Nizozemska (15,1 %), Francija (13,8) in Avstrija (13,1 %). Slovenija in Norveška sta se z 12,6-odstotno stopnjo bruto varčevanja gospodinjstev med izbranimi analiziranimi evropskimi državami uvrstili na šesto mesto. Najnižjo in hkrati negativno stopnjo bruto varčevanja gospodinjstev sta imeli Grčija (–5,9-odstotno) in Romunija (–2,4-odstotno), kar pomeni, da so gospodinjstva v teh dveh državah potrošila več, kot je znašal njihov razpoložljivi dohodek (razlika se običajno financira z izposojanjem oz. povečevanjem zadolževanja ali z zmanjševanjem prihrankov).

Delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku gospodinjstev se je v primerjavi z letom 2017 v Portugalski, Norveški, Nizozemski, Irski in Poljski nekoliko zmanjšal, medtem ko se je v preostalih analiziranih državah nekoliko povečal, kar kaže, da je bila rast potrošnje v večini držav članic EU-28 nižja od rasti razpoložljivega dohodka.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

 

Gospodinjstva v Sloveniji so bila tudi v 2018 zvesta tradicionalnim oblikam varčevanja

Na podlagi podatkov iz finančnih računov Banke Slovenije lahko ugotovimo, da se delež obveznosti v sredstvih gospodinjstev v Sloveniji od doslej najvišje dosežene vrednosti, tj. 31,8 % v letu 2011, postopoma zmanjšuje. V letu 2018 je ta delež znašal 26,6 %. Sredstva gospodinjstev so se v letu 2018 v primerjavi z letom 2017 povečala za 7,6 %, medtem ko so se obveznosti povečale za 5,9 %. 

Čeprav se gospodinjstva v Sloveniji kljub nizkim obrestnim meram na depozite še vedno v največjem odstotku odločajo za klasično obliko varčevanja v obliki vlog pri bankah, pa se je delež teh tako v celotni strukturi finančnih sredstev kot v strukturi gotovine in vlog nekoliko zmanjšal.

Gotovina in vloge gospodinjstev v Sloveniji so v letu 2018 predstavljale 47,7 % vseh finančnih sredstev, delnice in drugi lastniški kapital 30,2 %, zavarovanja in pokojninske sheme so predstavljale 13,8 %, vrednostni papirji in druge terjatve 6,0 % in posojila 2,3 % vseh finančnih sredstev.

Ob vlogah v letu 2018 se je v primerjavi z letom 2017 zmanjšal tudi delež varčevanja v obliki zavarovanj in pokojninskih shem ter vrednostnih papirjev in drugih terjatev, medtem ko se je delež varčevanja v obliki gotovine, posojil in zlasti delnic in drugega lastniškega kapitala v celotni strukturi finančnih sredstev nekoliko povečal. Gospodinjstva v Sloveniji so bila tudi v letu 2018 tradicionalno precej nenaklonjena tveganju.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

 

Gospodinjstva v Sloveniji se v zadnjih treh letih pogosteje odločajo za najem potrošniških posojil

Večino obveznosti gospodinjstev v letu 2018 so predstavljala posojila, kar 87,1 %. V celotni strukturi finančnih obveznosti gospodinjstev v Sloveniji v letu 2018 je bil daleč največji delež dolgoročnih posojil (80,4 %) in je močno presegel delež kratkoročnih posojil (6,7 %) ter drugih terjatev in obveznosti (12,9 %).

Posojila se od leta 2014 postopno zvišujejo, v letu 2018 so se glede na leto 2017 povečala za 6,5 %. Rast potrošniških posojil je zlasti v zadnjih dveh letih bistveno hitrejša kot rast stanovanjskih in drugih posojil. Ugodne gospodarske razmere, izboljšane razmere na trgu dela, ugodni pogoji financiranja, relativno nizka zadolženost in povečana kreditna sposobnost gospodinjstev v preteklih nekaj letih sovpada s hitro rastočimi potrošniškimi posojili. Rast stanovanjskih posojil je v zadnjih nekaj letih ostala relativno stabilna.

Med posameznimi vrstami posojil so se v letu 2018 v primerjavi s predhodnim letom najbolj zvišala potrošniška posojila, in sicer za 11,3 %, medtem ko so se stanovanjska posojila zvišala za 4,4 %, druga posojila pa za 7,3 %.  

Kljub temu se deleži posameznih vrst posojil glede na celotno strukturo posojil niso bistveno spremenili. Delež stanovanjskih posojil se je v letu 2018 glede na leto 2017 zmanjšal za 1,2 % in je znašal 60,2 %; delež potrošniških posojil je predstavljal 25,9 % in je bil za 1,1 odstotne točke višji kot v letu 2017. Druga posojila so predstavljala 14,0 % vseh posojil, njihov prirast je v letu 2018 znašal 0,1 %.  

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.