Stanovanja, Slovenija, 1. januar 2018

Dve tretjini prebivalcev Slovenije sta prebivali v eno- ali dvostanovanjskih stavbah

1. januarja 2018 je bilo v Sloveniji 852.200 stanovanj, od tega jih je bilo 680.000 naseljenih. Največ prebivalcev, 65,8 %, je 1. 1. 2018 živelo v eno- ali dvostanovanjskih stavbah (hišah), v večstanovanjskih stavbah jih je živelo 30,6 %, preostali (3,6 %) pa so bivali v skupinskih in drugih posebnih oblikah nastanitev. 

 
Podatki kažejo, da se kakovost naseljenih stanovanj z leti postopoma izboljšuje

Število prebivalcev, ki živijo v stanovanjih, v katerih manjka vsaj eden od elementov osnovne opremljenosti (kopalnica, stranišče, elektrika, voda v stanovanju, centralno ali daljinsko ogrevanje), je namreč čedalje nižje. V letu 2011 je v takih stanovanjih živelo 15,5 % prebivalcev, v letu 2018 pa 14,1 %.
V Sloveniji se je v vseh obdobjih gradilo več eno- in dvostanovanjskih stavb kot pa stanovanj v tri- ali večstanovanjskih stavbah. To se še posebno izrazito kaže v zadnjih letih, saj je bilo po letu 2010 v hišah zgrajenih kar 70 % novih stanovanj (17.000), v večstanovanjskih stavbah pa le 30 % (7.100). Gradijo se stanovanja s čedalje več sobami: med tistimi, ki so bila zgrajena do leta 1970, je bilo štiri- ali večsobnih okoli 30 %, med tistimi, ki so bila dograjena v zadnjem času, je bilo takih z najmanj štirimi sobami že skoraj 60 %.

Največ stanovanj imajo v lasti zaposleni (48 %) in upokojenci (43 %)

V več kot 80 % naseljenih stanovanj so živeli lastniki teh stanovanj. Najemnih stanovanj je bilo 7,7 %, uporabniških pa 11,5 %. Uporabniška stanovanja so stanovanja, v katerih nihče od stanovalcev ni lastnik, hkrati pa stanovanje ni najemno. Lastniki takih stanovanj so lahko sorodniki, prijatelji ali druge fizične osebe. Lahko gre tudi za stanovanja, katerih lastniki so bili pokojni sorodniki in za katera dedni postopki in vpisi v uradne evidence še niso zaključeni.

Daleč največ najemnih stanovanj je bilo v tri- ali večstanovanjskih stavbah (90 %). Število najemnih stanovanj opazno upada. Zmanjšuje se tako število stanovanj, ki se oddajajo na prostem trgu (v letu 2011 jih je bilo 16.800, v letu 2018 pa 12.800), kot tudi število neprofitnih najemnih stanovanj (v letu 2011 jih je bilo 45.400, v letu 2018 pa 39.800). Število stanovanj v lasti pravnih oseb javnega sektorja se je v letih od 2011 do 2018 zmanjšalo s 36.100 na 33.400. 



Lastniki velike večina vseh stanovanj (92 %) so bile fizične osebe. Največ stanovanj so imeli v lasti zaposleni (48 %) ter upokojenci (43 %). Pravne osebe, ki sodijo v javni sektor, so imele v lasti 5,4 % stanovanj, preostanek (2,6 %) pa je bil v lasti zasebnih podjetij in drugih lastnikov.

V 115.900 stanovanjih so živeli samo prebivalci, stari 65 in več let. V več kot polovici teh stanovanj je živela samo po ena oseba. Število takšnih stanovanj se glede na predhodne popise povečuje: v letu 2011 jih je bilo 64.600, v letu 2018 pa že 74.800. 
  
 

Nenaseljenih stanovanj je bilo do 172.200, od tega je bilo 20.000 počitniških

Nenaseljenih stanovanj je bilo največ 172.200. To je zgornja meja, saj je možno, da so določena stanovanja uradno nenaseljena, v resnici pa naseljena, vendar se stanovalci v njih iz različnih vzrokov niso prijavili. Več kot pol nenaseljenih stanovanj je bilo ali starih (grajenih pred letom 1945) ali brez kakšnega od elementov osnovne infrastrukture (stranišča, kopalnice, ogrevanja, elektrike, vodovoda) ali pa so se uporabljala za počitniški namen. Slednjih je bilo okoli 20.000. Občine z največ počitniškimi stanovanji so turistično zanimivejše občine (Piran, Kranjska Gora, Bohinj), precej jih je tudi v vinogradniško razvitih občinah (Črnomelj, Trebnje, Novo mesto).

Podatki izkazujejo tudi, da je bilo 1. 1. 2018 med praznimi eno- in dvostanovanjskimi hišami okoli 10.000 takih, ki so bile zgrajene po letu 1945 in imajo vso osnovno infrastrukturo (vodo, elektriko, ogrevanje, kopalnico, stranišče), a so brez hišne številke. Če je lastnik take (uradno nenaseljene) hiše prijavljen v starejši hiši v neposredni bližini, lahko sklepamo, da gre za prizidane novejše hiše in da so te verjetno naseljene. Iz vseh teh razlogov predstavlja navedeno število praznih stanovanj zgornjo mejo.

Občina z najvišjim deležem praznih stanovanj (brez počitniških) je bila Cirkulane (42 %), sledili sta Zavrč (39 %) in Osilnica (37 %). Prve tri po deležu vseh nenaseljenih stanovanj (tudi počitniških) pa so bile občine Kostel (52 %), Bovec (51 %) in Kranjska Gora (49 %). Podrobni podatki so v priponki. Zanimiv je podatek, da se je število praznih stanovanj povečalo tudi v Ljubljani, in to od leta 2011 do leta 2018 z 22.300 (17.8 %) na 24.400 (19,0 %). Glede na pomanjkanje najemnih stanovanj v Ljubljani to nakazuje, da se del teh stanovanj verjetno oddaja kratkoročno ali pa brez prijave najemnega posla. Večina teh stanovanj (83 %) je v lasti fizičnih oseb.