Mednarodni dan mladih
Mladi v Sloveniji: več kot polovica jih je vključenih v formalno izobraževanje
V začetku 2019 je bilo v Sloveniji 309.000 mladih prebivalcev (15–29 let). Več kot polovica teh prebivalcev se je izobraževalo, večina mladih je bilo na splošno zadovoljnih s svojim življenjem. Med mladimi zaposlenimi je bilo zaposlenih za nedoločen 54 % in za določen čas 46 %.
12. avgust je po vsem svetu že od leta 1999 dan, namenjen mladim. Združeni narodi so namreč leta 1999 ta dan razglasili za mednarodni dan mladih, z namenom da bi se vsako leto razpravljalo o različnih vprašanjih, ki zadevajo mlade ljudi, in opozarjalo na njihovo pomembno vlogo v družbi na splošno. Letos je vodilna tema izobraževanje.
Več kot polovica mladih se izobražuje
V začetku leta 2019 je bilo v Sloveniji 309.000 mladih prebivalcev Slovenije, to je tistih, ki so bili stari od 15 do 29 let. V šolskem letu 2018/19 je skoraj 2.000 učencev (15–29 let) obiskovalo osnovno šolo, 73.000 je bilo dijakov, nekaj več kot 67.000 pa študentov. Če bi k temu prišteli še približno 17.000 mladih, ki so bili v predhodnem šolskem letu 2017/18 vključeni v izobraževanje za odrasle, bi videli, da je bilo v formalno izobraževanje vključenih nekaj več kot polovica vseh prebivalcev Slovenije, starih od 15 do 29 let.
Delež terciarno izobraženih narašča
V 2018 je bilo v Sloveniji med prebivalci v starostni skupini 30–34 let 42,7 % takih, ki so imeli doseženo terciarno izobrazbo. V 2005 je bilo takih 24,6 %, v 2010 34,8 %, od leta 2013 dalje pa je bil ta delež vedno višji od 40 %.
Koliko mladih se ne izobražuje?
Večina mladih prebivalcev Slovenije, starih od 18 do 24 let, je vključenih v izobraževanje. V 2018 je bilo v Sloveniji med toliko starimi prebivalci 4,2 % takih, ki so bili brez izobrazbe ali so imeli dokončano največ osnovno šolo in niso bili vključeni v izobraževanje ali usposabljanje. Manjši delež takih oseb v EU-28 je bil v 2018 le na Hrvaškem, 3,3 %. Povprečje v EU-28 je bilo 10,6 %.
Med prebivalci Slovenije, starimi 15–29 let, je bilo v 2018 5,0 % takih, ki niso bili vključeni v formalno izobraževanje niti niso bili delovno aktivni (NEET). Tudi po tem kazalniku je Slovenija sodila med uspešnejše države; med državami EU-28 se je uvrstila na 6. mesto. Najnižji delež so imeli na Portugalskem (4,3 %), najvišjega v Bolgariji (14,6 %). Povprečje v EU-28 je bilo 7,8 %.
Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije je mladim bližja
Mladim v Sloveniji je veliko bližja uporaba namiznega, prenosnega ali tabličnega računalnika ter interneta kot starejšim, čeprav se tudi med starejšimi zvišuje delež tistih, ki uporabljajo računalnik in/ali internet. Po podatkih za leto 2017 je računalnik v obdobju 12 mesecev pred anketiranjem uporabljalo 97 % mladih (16–24 let), medtem ko je bil delež v celotni populaciji (16–74 let) nekoliko manjši (79 %).
Podobno je tudi pri izobraževanju oz. pridobivanju znanj s področja uporabe računalnikov, programske opreme ali aplikacij. V 2018 se je med osebami, starimi 16–74 let, nekaj več kot četrtina oseb (27 %) v obdobju 12 mesecev pred anketiranjem na različne načina izobraževalo, kako uporabljati računalnik, programsko opremo ali aplikacije (npr. brezplačno izobraževanje na internetu, izobraževanje na delovnem mestu, plačljivo izobraževanje). Med mladimi (16–24 let) je bil ta delež precej višji: 44 %. Med državami članicami EU-28 se je tako Slovenija uvrstila na tretje mesto, za Finsko (73 %) in Češko (48 %). Najnižji delež so zabeležili na Cipru, 9 %, medtem ko je bilo povprečje v EU-28 22 %.
161.000 delovno aktivnih mladih
V Sloveniji je bilo v 2018 161.000 delovno aktivnih mladih (15–29 let). Največ, 104.000, jih je delalo v podjetjih ali organizacijah, sledilo je delo prek študentskega servisa (31.000). Med dekleti jih je največ (24.000) delalo v poklicni skupini poklici za storitve, prodajalci, največ fantov (23.000) pa v poklicni skupini poklici za neindustrijski način dela.
Med zaposlenimi mladimi jih je imelo 46 % delo za določen, 54 % pa za nedoločen čas. Med vsemi zaposlenimi je bilo to razmerje precej drugačno: 16 % vseh zaposlenih je imelo zaposlitev za določen, 84 % pa za nedoločen čas.
Med mladimi je bilo 16.000 brezposelnih; stopnja brezposelnosti je bila 9,0–odstotna in je bila za skoraj 4 odstotne točke višja od skupne stopnje brezposelnosti.
Mladi: nižje plače, nižja stopnja tveganja revščine, višja ocena zadovoljstva z življenjem
Povprečna mesečna bruto plača mladih (15–29 let) je po začasnih podatkih v 2017 znašala skoraj 1.300 EUR bruto; znašala je približno tri četrtine povprečne bruto mesečne plače vseh zaposlenih oseb v Sloveniji. V 2018 je bila stopnja tveganja revščine med vsemi prebivalci Slovenije 13,3-odstotna, med mladimi pa nekoliko nižja (11,7-odstotna). Samoocena splošnega zadovoljstva z življenjem je bila med mladimi najvišja: na lestvici od 0 do 10 so zadovoljstvo s svojim življenjem ocenili s povprečno oceno 8,1; povprečna ocena za vse starostne skupine je bila 7,3. Z življenjem so bili najmanj zadovoljne osebe, stare 65 let ali več (6,7).
Več kot polovica mladih se izobražuje
V začetku leta 2019 je bilo v Sloveniji 309.000 mladih prebivalcev Slovenije, to je tistih, ki so bili stari od 15 do 29 let. V šolskem letu 2018/19 je skoraj 2.000 učencev (15–29 let) obiskovalo osnovno šolo, 73.000 je bilo dijakov, nekaj več kot 67.000 pa študentov. Če bi k temu prišteli še približno 17.000 mladih, ki so bili v predhodnem šolskem letu 2017/18 vključeni v izobraževanje za odrasle, bi videli, da je bilo v formalno izobraževanje vključenih nekaj več kot polovica vseh prebivalcev Slovenije, starih od 15 do 29 let.
Delež terciarno izobraženih narašča
V 2018 je bilo v Sloveniji med prebivalci v starostni skupini 30–34 let 42,7 % takih, ki so imeli doseženo terciarno izobrazbo. V 2005 je bilo takih 24,6 %, v 2010 34,8 %, od leta 2013 dalje pa je bil ta delež vedno višji od 40 %.
Koliko mladih se ne izobražuje?
Večina mladih prebivalcev Slovenije, starih od 18 do 24 let, je vključenih v izobraževanje. V 2018 je bilo v Sloveniji med toliko starimi prebivalci 4,2 % takih, ki so bili brez izobrazbe ali so imeli dokončano največ osnovno šolo in niso bili vključeni v izobraževanje ali usposabljanje. Manjši delež takih oseb v EU-28 je bil v 2018 le na Hrvaškem, 3,3 %. Povprečje v EU-28 je bilo 10,6 %.
Med prebivalci Slovenije, starimi 15–29 let, je bilo v 2018 5,0 % takih, ki niso bili vključeni v formalno izobraževanje niti niso bili delovno aktivni (NEET). Tudi po tem kazalniku je Slovenija sodila med uspešnejše države; med državami EU-28 se je uvrstila na 6. mesto. Najnižji delež so imeli na Portugalskem (4,3 %), najvišjega v Bolgariji (14,6 %). Povprečje v EU-28 je bilo 7,8 %.
Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije je mladim bližja
Mladim v Sloveniji je veliko bližja uporaba namiznega, prenosnega ali tabličnega računalnika ter interneta kot starejšim, čeprav se tudi med starejšimi zvišuje delež tistih, ki uporabljajo računalnik in/ali internet. Po podatkih za leto 2017 je računalnik v obdobju 12 mesecev pred anketiranjem uporabljalo 97 % mladih (16–24 let), medtem ko je bil delež v celotni populaciji (16–74 let) nekoliko manjši (79 %).
Podobno je tudi pri izobraževanju oz. pridobivanju znanj s področja uporabe računalnikov, programske opreme ali aplikacij. V 2018 se je med osebami, starimi 16–74 let, nekaj več kot četrtina oseb (27 %) v obdobju 12 mesecev pred anketiranjem na različne načina izobraževalo, kako uporabljati računalnik, programsko opremo ali aplikacije (npr. brezplačno izobraževanje na internetu, izobraževanje na delovnem mestu, plačljivo izobraževanje). Med mladimi (16–24 let) je bil ta delež precej višji: 44 %. Med državami članicami EU-28 se je tako Slovenija uvrstila na tretje mesto, za Finsko (73 %) in Češko (48 %). Najnižji delež so zabeležili na Cipru, 9 %, medtem ko je bilo povprečje v EU-28 22 %.
161.000 delovno aktivnih mladih
V Sloveniji je bilo v 2018 161.000 delovno aktivnih mladih (15–29 let). Največ, 104.000, jih je delalo v podjetjih ali organizacijah, sledilo je delo prek študentskega servisa (31.000). Med dekleti jih je največ (24.000) delalo v poklicni skupini poklici za storitve, prodajalci, največ fantov (23.000) pa v poklicni skupini poklici za neindustrijski način dela.
Med zaposlenimi mladimi jih je imelo 46 % delo za določen, 54 % pa za nedoločen čas. Med vsemi zaposlenimi je bilo to razmerje precej drugačno: 16 % vseh zaposlenih je imelo zaposlitev za določen, 84 % pa za nedoločen čas.
Med mladimi je bilo 16.000 brezposelnih; stopnja brezposelnosti je bila 9,0–odstotna in je bila za skoraj 4 odstotne točke višja od skupne stopnje brezposelnosti.
Mladi: nižje plače, nižja stopnja tveganja revščine, višja ocena zadovoljstva z življenjem
Povprečna mesečna bruto plača mladih (15–29 let) je po začasnih podatkih v 2017 znašala skoraj 1.300 EUR bruto; znašala je približno tri četrtine povprečne bruto mesečne plače vseh zaposlenih oseb v Sloveniji. V 2018 je bila stopnja tveganja revščine med vsemi prebivalci Slovenije 13,3-odstotna, med mladimi pa nekoliko nižja (11,7-odstotna). Samoocena splošnega zadovoljstva z življenjem je bila med mladimi najvišja: na lestvici od 0 do 10 so zadovoljstvo s svojim življenjem ocenili s povprečno oceno 8,1; povprečna ocena za vse starostne skupine je bila 7,3. Z življenjem so bili najmanj zadovoljne osebe, stare 65 let ali več (6,7).
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
