Svetovni dan zdravja

Geslo letošnjega svetovnega dneva zdravja je »Zdravje za vse«

Zdravje je ena najpomembnejših vrednot in temelj kakovostnega življenja. Svetovna zdravstvena organizacija tudi ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja, ki ga zaznamujemo 7. aprila, poudarja  »univerzalno dostopnost do zdravstvenih storitev: za vsakogar, vsepovsod«. To pomeni, da se vsem ljudem zagotovijo kakovostne zdravstvene storitve, kjer in kadar jih potrebujejo, ne da bi ti ljudje pri tem zašli v finančno stisko. Kampanja se s tem osredinja na pomembnost izboljšanja zdravja vseh in na zmanjšanje neenakosti pri dostopu do zdravstvenih storitev.

Zdravje je naše največje bogastvo

Po podatkih za leto 2017 ocenjuje svoje splošno zdravstveno stanje kot zelo dobro ali dobro povprečno sedem Evropejcev od desetih, v Sloveniji pa 65 % prebivalcev, starih 16 ali več let. Delež prebivalcev, ki so svoje zdravstveno stanje ocenili kot zelo dobro ali dobro, je bil najvišji na Irskem (83 %), najnižji pa v Litvi in Latviji (po 44 %).

Podatki kažejo, da na stopnjo zadovoljstva z življenjem pomembno vpliva zdravstveno stanje oseb. Tisti prebivalci Slovenije, ki so v 2017 menili, da je njihovo zdravstveno stanje zelo dobro, so zadovoljstvo z življenjem ocenili z najvišjo povprečno oceno: 8,2 na lestvici od 0 do 10 (povprečna samoocena zadovoljstva z življenjem je znašala 7,2). Z enako visoko oceno so zadovoljstvo z življenjem ocenili le še dijaki, študenti.

V Sloveniji so se deleži prebivalcev (16+), ki so menili, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro ali dobro, po statističnih regijah razlikovali. V osrednjeslovenski statistični regiji je bil delež takih oseb najvišji (70 %), v pomurski pa najnižji (56 %).

Najnižja povprečna samoocena splošnega zadovoljstva z življenjem prebivalcev, starih 16 ali več let, na ravni statističnih regij je bila 6,8 (na lestvici od 0 do 10), najvišja pa 7,4.

Najnižjo povprečno oceno (6,8) so imeli prebivalci koroške in posavske statistične regije, drugo najnižjo (6,9) pa prebivalci pomurske statistične regije. Najvišjo povprečno samooceno (7,4) so imeli prebivalci gorenjske in osrednjeslovenske statistične regije ter jugovzhodne Slovenije.

Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran

Tudi med pogostostjo uživanja sadja in zelenjave in samooceno splošnega zdravstvenega stanja je povezava. Med tistimi, ki so menili, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro, je bilo 67 % takih, ki so vsaj enkrat na dan jedli sadje, 73 % pa takih, ki so vsaj enkrat na dan jedli zelenjavo. Med tistimi, ki so svoje zdravje ocenili kot zelo slabo, je bilo takih, ki so vsaj enkrat na dan uživali sadje, 64 %, takih, ki so vsaj enkrat na dan uživali zelenjavo, pa 62 %.

Približno sedem prebivalcev Slovenije od desetih, starih 16 ali več let, je v 2017 v običajnem tednu uživalo sadje vsaj enkrat na dan (69 %) in približno prav toliko tudi zelenjavo (71 %), kar je bilo več od povprečja v celotni EU-28 (sadje in zelenjavo po 64 % prebivalcev). Sadje in/ali zelenjavo je imelo na jedilniku vsaj enkrat na teden skoraj 30 % prebivalcev Slovenije, redkeje pa malo manj kot 3 % (oba deleža sta nižja od povprečja v celotni EU). 

Slovenija se je po deležu prebivalcev, ki so uživali sadje vsaj enkrat dnevno, uvrstila na 7. mesto, po deležu tistih, ki so vsaj enkrat dnevno uživali zelenjavo, pa na 9. mesto.

Gibanje je vir zdravja in zdravje je vir gibanja

Tudi ukvarjanje s športom ali rekreativno telesno aktivnostjo in samoocena splošnega zdravstvenega stanja sta v precejšnji meri soodvisni. 68 % tistih, ki so svoje zdravstveno stanje v 2017 ocenili kot zelo dobro, se je v običajnem tednu rekreiralo vsaj dve uri in pol na teden (to je toliko, kolikor zadostuje po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije). Med tistimi, ki so svoje zdravstveno stanje ocenili kot zelo slabo, je bilo takih precej manj, 31 %. 

V 2017 se je v običajnem tednu rekreiralo najmanj tri ure na teden šest prebivalcev Slovenije (16+) od desetih, kar je več od evropskega povprečja (45 %). Po vrednosti tega podatka se je Slovenija uvrstila na 9. mesto med preostalimi članicami EU-28. Med moškimi in ženskami ni bilo bistvenih razlik. Delež prebivalcev, ki so se najintenzivneje ukvarjali s športom ali rekreativno telesno aktivnostjo (najmanj tri ure na teden), je bil največji v Estoniji (84 %). Takih, ki se niso rekreirali popolnoma nič, je bilo v Sloveniji 16 %, kar je manj od evropskega povprečja (28 %); na Hrvaškem pa je bilo takih največ (64 %).

Za zdravje dajemo iz lastnega žepa manj kot v večini drugih držav

Čeprav imamo včasih občutek, da za zdravstvene storitve plačujemo čedalje več iz lastnega žepa (to zajema samoplačništvo in vsa doplačila), primerjava z večino evropskih držav kaže, da plačujemo manj kot prebivalci v večini drugih držav. V Sloveniji so ti izdatki sorazmerno nizki (v 2016 12 %; v EU v povprečju 22 %), saj se večina zdravstvenih storitev, zdravil in medicinskih pripomočkov pokriva iz obveznega in dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. V letu 2016 so nižji delež neposrednih izdatkov gospodinjstev v celotnih tekočih izdatkih za zdravstvene storitve v državah EU kot pri nas imeli le v Franciji (10 %) ter na Nizozemskem in v Luksemburgu (po 11 %).

Neposredno iz žepa smo v letu 2016 porabili največ za zdravila in medicinske pripomočke (57 %), sledili so izdatki za ambulantne kurativne obravnave (35 %).

Kolikšno finančno breme so stroški zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev?

Za 86 % prebivalcev Slovenije (starih 16 ali več let), ki so v  zadnjem letu pred anketiranjem v 2017 uporabili vsaj eno od zdravstvenih storitev (zdravljenje, pregled splošnega zdravnika in/ali specialista), ta storitev ni bila finančno breme, kar kaže, da je pokritost zdravstvenih storitev iz obveznega in dopolnilnih zavarovanj dobra. Večje finančno breme (veliko ali srednje) so predstavljale zobozdravstvene storitve (za 48 % prebivalcev) in plačila oz. doplačila zdravil (za 52 % prebivalcev).