Dolgotrajna oskrba, Slovenija, 2016

Celotni izdatki za dolgotrajno oskrbo v 2016 znašali 499 milijonov EUR in so bili višji kot v 2015

V 2016 smo za dolgotrajno oskrbo namenili 499 milijonov EUR ali 1,24 % BDP. Glavni vir financiranja so bili javni viri. Izdatki za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe so bili dvakrat višji od izdatkov za socialni del te oskrbe.

  • 18.12.2018
  • |
  • brez statusa

Izdatki za dolgotrajno oskrbo v 2016 višji kot v 2015

Po mednarodno primerljivih podatkih o izdatkih za dolgotrajno oskrbo, eno od področij zdravstvenega varstva v okviru metodologije sistema zdravstvenih računov (t. i. metodologije SHA), so se ti izdatki v Sloveniji v letu 2016 glede na leto 2015 povečali za 1,9 %; znašali so 499 milijonov EUR. Realna rast BDP je bila v tem obdobju 3,1-odstotna, delež izdatkov za dolgotrajno oskrbo v odstotnem deležu od BDP pa je bil približno enak kot v letu 2015, in sicer je znašal 1,24 %.

Skoraj tri četrtine izdatkov za dolgotrajno oskrbo se financirajo iz javnih virov

V letu 2016 se je iz javnih virov financiralo 73,7 % izdatkov za dolgotrajno oskrbo, preostalih 26,3 % pa iz zasebnih virov. Struktura financiranja se je glede na leto 2015 razlikovala za 0,9 odstotne točke, in sicer zaradi povečanja deleža javnih virov in posledično zaradi zmanjšanja deleža zasebnih virov. Drugače so bili javni viri financiranja dolgotrajne oskrbe v letu 2016 za 3,2 % višji  kot v letu 2015, zasebni pa za 1,4 % nižji. Še vedno so osnovni vir financiranja dolgotrajne oskrbe skladi socialne varnosti (v letu 2016 so ti financirali 50,6 % izdatkov za dolgotrajno oskrbo). 

Izdatki za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe dvakrat višji od izdatkov za socialni del te oskrbe

Razmerje med izdatki za zdravstveni in izdatki za socialni del dolgotrajne oskrbe se bistveno ne spreminja; v letu 2016 je bilo 66 : 34. V letu 2016 se je strukturni delež izdatkov za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe zmanjšal za 0,9 odstotne točke, kar pomeni, da so se izdatki za socialni del dolgotrajne oskrbe za toliko povečali. V socialni del dolgotrajne oskrbe spadajo storitve podporne oskrbe (t. i. storitve IADL ali pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, npr. pomoč pri nakupovanju, pranju perila ipd.), kar posamezniku omogoča, da samostojno živi v lastni hiši ali stanovanju. V zdravstveni del dolgotrajne oskrbe pa spadajo medicinska oskrba ali zdravstvena nega in storitve osebne oskrbe (t. i. storitve ADL ali pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, npr. pomoč pri oblačenju, umivanju ipd.); te se izvajajo v različnih institucijah v okviru storitev dnevnega varstva in v okviru storitev na domu; kamor se štejejo tudi denarni prejemki. V letu 2016 je bil največji del izdatkov za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe namenjen za izvajanje take oskrbe v institucijah, skoraj tri četrtine; malo več kot četrtina teh izdatkov je bila namenjena za izvajanje take oskrbe na domu in približno pol odstotka za izvajanje take oskrbe v okviru storitev dnevnega varstva.

Malo manj kot 80 % celotnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo gre različnim institucijam, ki nudijo tovrstne storitve

Struktura celotnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo po načinu izvajanja dolgotrajne oskrbe je bila v letu 2016 taka: največji del teh izdatkov, 78,8 %, je bil namenjen za izvajanje dolgotrajne oskrbe v institucijah, od tega največ, 59,6 %, za izvajanje dolgotrajne oskrbe v domovih za starejše, 14,9 % za izvajanje dolgotrajne oskrbe v različnih socialnih zavodih in 4,3 % za izvajanje dolgotrajne oskrbe v bolnišnicah. Preostali del teh izdatkov (21,2 %) pa je bil namenjen za zagotavljanje dolgotrajne oskrbe na domu. Te so bili prejemniki lahko deležni v obliki storitve ali oskrbe, ki so jo nudili predvsem izvajalci patronažne službe v okviru domov za starejše, izvajalci storitve pomoč na domu in družinski pomočniki, ali v obliki denarnega prejemka. Strukturni delež izdatkov, namenjenih za pomoč na domu, je bil v 2016 nekoliko manjši kot v 2015  (za 1,5 odstotne točke).

V 2016 prejemalo storitve dolgotrajne oskrbe okoli 62.700 oseb

Storitev dolgotrajne oskrbe je bilo v 2016 deležnih 62.673 oseb ali okoli 1.600 oseb več kot v 2015. Največ oseb izmed teh je bilo storitev dolgotrajne oskrbe deležnih v institucijah, in sicer 36,3 % (ali skoraj 22.800). Druga največja skupina so bili tisti, ki so bili storitev dolgotrajne oskrbe deležni na domu; teh je bilo 35,3 % (ali skoraj  22.100). Tistih, ki so prejemali le denarne dodatke za poravnavanje različnih storitev v okviru dolgotrajne oskrbe, je bilo malo več kot četrtina (ali okoli 17.300). Dejansko število prejemnikov denarnih dodatkov v okviru storitev dolgotrajne oskrbe je bilo sicer bistveno večje (nekoliko več kot 42.300), a se pri končnem številu prejemnikov upošteva, da se prejemnik, ki prejema hkrati storitev in denarni dodatek, šteje samo pri storitvi; če prejema dva denarna dodatka, se šteje samo pri enem itd.
Prejemniki dolgotrajne oskrbe po načinu izvajanja, Slovenija, 2016
Prejemniki dolgotrajne oskrbe po načinu izvajanja, Slovenija, 2016
Vir: SURS
Izdatki in viri financiranja za dolgotrajno oskrbo po načinu izvajanja, Slovenija
Skupajsektor
država
zasebni
sektorji
Skupajsektor
država
zasebni
sektorji
20152016
1.000 EUR
Skupaj489.372356.309133.062498.852367.652131.200
Dolgotrajna oskrba - zdravstveni del327.281312.73614.546329.067315.39113.676
  dolgotrajna oskrba v institucijah238.364228.14710.217240.095230.6269.469
  dolgotrajna dnevna oskrba1.1341.125101.6191.60810
  dolgotrajna ambulantna oskrba
  dolgotrajna oskrba na domu87.78383.4644.32087.35383.1574.196
Dolgotrajna oskrba - socialni del162.09043.574118.516169.78652.261117.524
… ni podatka
Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo.
Vir: SURS
Prejemniki dolgotrajne oskrbe po načinu izvajanja, Slovenija
20152016
Skupaj61.08462.673
  Prejemniki dolgotrajne oskrbe v institucijah22.41522.752
  Prejemniki dolgotrajne dnevne oskrbe487523
  Prejemniki dolgotrajne oskrbe na domu21.61222.095
  Prejemniki denarnih dodatkov za dolgotrajno oskrbo 1)16.57017.303
1) Tisti, ki so prejemali samo denarne dodatke.
Vir: SURS
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.